V nadaljevanju preberite:

Interpelacije o delu ministrov so v slovenski parlamentarni demokraciji rutinski dogodek. Interpelacije, ki ciljajo na vlado kot celoto, pa so ob vsej interpelacijski folklori vendarle nekaj posebnega. Če naj bi se interpelacija o vladni odgovornosti končala z negativno oceno, bi to namreč pomenilo padec vlade. Gre torej za precej posebno orodje parlamentarne demokracije, ki ga velja uporabljati z znatnim razmislekom.

Tokratno interpelacijo zoper vlado Roberta Goloba bi lahko strnili v dve točki: vlada je bila prehitra, ko je združila dva muzeja, Muzej novejše zgodovine in Muzej slovenske osamosvojitve. Z vsem drugim pa vlada zamuja. Odprava Muzeja slovenske osamosvojitve naj bi vodila v erozijo državnosti, neučinkovitost in zamude pa v globoko krizo ...