Interpelacija zaključena, SDS ni predlagala nobenih sklepov

»Naj začnem s tem, da izrekam veliko zahvalo stranki SDS, predvsem pa njenemu predsedniku gospodu Janezu Janši, da nas je danes spomnil na vse tisto, čemur so rekli ljudje 'ne' pred letom dni,« je po uvodnem nagovoru predlagatelja interpelacije vlade odgovoril predsednik vlade Robert Golob in dodal, da je v interpelaciji kar 60 odstotkov teksta namenjenega muzeju osamosvojitve, dva odstotka pa je namenjeno temu, kar ljudi najbolj muči, to je zdravstvo.

»To pove vse o prioritetah ene stranke in naše koalicije, kjer je vrstni red ravno obrnjen, in o tem bom tudi kasneje govoril. In še čisto za začetek in konec o muzeju, ker potem ne bom več spregovoril besede, muzej osamosvojitve ni bil ukinjen, združen je z muzejem o slovenski zgodovini, ker je to tam, kamor osamosvojitev spada, v muzej zgodovine, zato da se bo tam po strokovnih načelih osamosvojitev tudi obravnavala, ker osamosvojitev ni bila nikoli projekt ene stranke, zato pa je uspela, ker ni bila projekt ene stranke, ampak celotne nacije, in nihče nima pravice, da si lasti nekaj, kar je v resnici rezultat cele nacije, niti SDS,« je še navedel Golob. 

Opozoril je tudi na destruktivnost SDS, ki je že na začeku mandata začela z zakonodajnimi blokadmi, referendumi in interpelacijami ... V tem času pa se je vlada ukvarjala s požari na Krasu pa energentsko krizo in možnostjo prehranske krize zaradi vojne v Ukrajini, je navajal še predsednik vlade.

Pričakovano koalicija današnjo predvidoma dobrih 14 ur dolgo razpravo o interpelaciji vlade poskuša uporabiti predvsem za predstavitev svojih dosežkov in načrtov – navzoča je bila celotna ministrska ekipa, razpravljala pa večina ministrov.

SDS, ki je predlagala interpelacijo, pa bo po drugi strani poskušala razpravo uporabiti za dokazovanje, da vlada Roberta Goloba ne uresničuje svojih obljub in zavez ter da so njihove poteze ideološko oziroma politično motivirane, kot dokaz navajajo ukinitev »njihovega« urada za demografijo ter samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve. Oba projekta sta bila namreč močno strankarsko obarvana.

Proti združitvi Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine protestira tudi Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, ki je skupaj s SDS vabilo na zborovanje, ki je potekalo sočasno z dogajanjem v državnem zboru. Tudi na njem je imel Janša nagovor.

Janša je sicer v državnem zboru nastopal v vlogi predlagatelja in tako večino časa razpravlja prav sam. »Ni bilo dneva, ko vlada ne bi najavljala kakšne reforme. Če smo prav šteli, osem ali devet. Zdaj po skoraj enem letu ugotavljamo, da je od vseh teh reform na mizi ostala zgolj reforma časovnic. Iz dneva v dan se prelagajo roki in datumi, v katerih naj bi bile te visokoleteče reforme vsaj začete. Od zdravstvene reforme, ki je bila najpogosteje omenjena, smo takoj dočakali ukinitev urada za referenčne cene, ki je omogočal, da se cene nabav v zdravstvu primerjajo in da se na podlagi tega prepreči korupcija in zagotovi racionalizacija,« je Golobovi vladi med drugim očital Janša ter dodal, da smo na koncu dočakali predlog, ki v bistvu podržavlja prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ga ne ukinja.

Janša se je obregnil tudi ob dodeljevanje sredstev nevladnim organizacijam in »nasilne« proteste pod prejšnjo vlado, medtem ko je trenutne proteste označil za upravičene.

Glede očitkov, ki so jih slišali glede vložene interpelacije, pa je spomnil, da je v času prejšnje vlade tedanja opozicija vložila deset interpelacij. SDS pa po njegovih besedah interpelacije zoper vlado ni vložila kot konstruktivno nezaupnico, pač pa vladi ponujajo priložnost, da se mogoče malo bolj realno pogleda v ogledalo, da vidi, kje je v tem polju paradoksov in dejansko začne delati v skladu z obljubami, ki so bile dane na začetku mandata.

V SDS so jasni, da po koncu razprave ne bodo predlagali glasovanja o morebitni zamenjavi vlade, na koncu pa niso predlagali niti sklepov. Za njihovo sprejetje tudi skupaj z NSi sicer nimajo večine, zato je bilo celodnevno napenjanje mišic ene in druge strani namenjeno predvsem ustvarjanju javnomnenjske podobe oziroma njenemu morebitnemu pridobivanju. Zadnji trendi namreč kažejo na padec podpore tako vladi kot Gibanju Svoboda, ki je najbolj odgovorno za njene poteze.