(SATIRA) Noč dolgih taks

V Butalah se povsem neupravičeno zgražajo nad carinami, ki jih je uvedel kralj Donald proti otočju McDonald in 185 drugim državam. Pingvini, tjulnji in druge kreature z otočja so si (pod točko ena) krivično in brez slehernih pooblastil prilastili ime svetovnega absolutista. Poleg tega so (isti pingvini pod točko dve) kruto izkoriščali ZDA s svojimi zvijačami in krajo ameriških delovnih mest. Šele od tega tedna Američani dihajo svobodno. Kot vsi pingvini ali tjulnji.

Naši tajni agenti so razkrili dve strogo zaupni skrivnosti: da je Kramp v eni sami noči dolgih taks uspešno osušil svoje pajdaše za vsaj 2000 milijard evrov in brez izjeme priprl vrata tudi za pamet in jajca. Če torej verjamemo dvojnim kontrašpijonom, potem svet pada s tečaja zaradi pameti in jajc.

Koprska ribička je izrazila hudo zaskrbljenost zaradi omahljive brusljaste Ursule, ki svojim narodom svetuje 72-urno zalogo hrane. Slovenci so namreč znani krompirjevci, saj ima vsak od njih še pred sezono doma vsaj nekajmesečno zalogo krompirja, da o zelju, kompotih, marmeladah in vinu ne govorimo. Kabernet bo Kristančič izvažal v Peking, čeprav mu mandarinščina ne gre najbolje z jezika. Carinska juha sploh ni tako vroča, kot se kadi.

Evropejci bodo končno lahko svobodno krepili trgovino s preostalim svetom. Kitajski avtomobili so že zdaj pol cenejši od tesel. Samsung bo nadomestil 2000-evrske iphone, drone bo izdeloval Ivo Boscarol, minomete bi lahko naročali v rahlo predelanem Cimosu ali Tamu. Namesto zidanic in vikendic bomo na najlepših parcelah gradili večnamenska zaklonišča. Potovanja v Ameriko so že prepolovljena, svobodni ameriški turisti se bodo učili potovanj z vizumi, sovražne vojaške baze pa bo treba prej ali slej z begunskimi letalskimi konvoji napotiti tja, od koder so prišle.

Šele od tega tedna Američani dihajo svobodno. Kot vsi pingvini ali tjulnji. FOTO: Reuters

Še največja uganka v vsaki trgovinski vojni so domači kvizlingi in kolaboranti, ki se vsem (tudi zgodovini) v brk še zmeraj potegujejo za hlapčevske vloge ameriških fevdalcev.

Ameriška neocarinjena pamet je tudi v šole pripeljala zelo »svobodne« navade, da posamezni učenci lahko pogumno pretepajo in ustrahujejo razrede in šole z učitelji vred. Učitelj ne sme učenca niti pogledati, kaj šele njegove torbe. Ob ugovoru ima učitelj opravka še z razkačenimi starši, ki vedo, da njihov otrok zasluži same petice. Če grožnje ne zaležejo, pridejo v šolo z odvetniki. Spričevala za svoje zlate otroke zahtevajo tudi na sodišču. Janezek se hitro uči, kar mu stric Donald kaže: če ima dovolj denarja za odvetnike, potem ni šole, ki je ne bi opravil z najlepšo oceno. Mimogrede pa lahko še mišice sprosti nad vrstnikom. Če lahko Donald, bo tudi naš Janezek. Politični prvoborci so na takšne zglede ponosni.

Ministrica Alenka Bratušek je pravi čas (tik pred aprilsko zmedo na cestah) dva primorska poslanca dramatično okrcala, da je njuna (več let stara) pobuda za odpravo vinjet na šestih kilometrih lokalne tranzitne ceste nedržavotvorna. Hitrost reševanja prometnih zagat v Istri pa je menda nadvse državotvorna. Piarovsko pretkano so cestni velemojstri zakurili slovensko zavist: »Ja, kaj bi pa lahko rekli v Beli krajini ali na Koroškem! Istrani, bodite zadovoljni, da imate lepo vreme in tako državotvorne voditelje.«

Za Divide et impera so vedeli že stari rimski cesarji. Oblast torej sporoča, da je hitrost gradnje cest v Istri vrhunsko državotvorna. Poglejmo, kako državotvorna. Ukaz o gradnji obalne hitre ceste je prvi izdal Tito leta 1970. Ma je čez deset let umrl. Odločitev o pripravi načrta za hitro cesto od Izole do Lucije so sprejeli leta 2001, ma je tedanji predsednik vlade tudi že pokojni. Sklep o izdelavi DPN za cesto Koper–Dragonja so sprejeli 21. aprila 2004 (ministra Marko Pavliha in Janez Kopač). Bratuškova in Ribič sta ta prostorski načrt zdaj zelo resno napovedala »že« v letu 2027 (in pozabila na predvolilno obljubo).

Bratuškova in Ribič sta ta prostorski načrt zdaj zelo resno napovedala »že« v letu 2027 (in pozabila na predvolilno obljubo). FOTO: Leon Vidic/Delo

Torej v naslednjem mandatu, ko ju ne bo več na teh položajih. Podobne obljube o cesti je dajalo že sedem vlad pred njima. Zato nas upravičeno zanima, kateri mandat bo uresničil to državoljubno obljubo. Tranzitna cesta v Istro se bo morda gradila leta 2035. Do tedaj se milijoni Slovencev in tujcev (sedem milijonov jih vozi v Istro vsako leto, v glavnem mimo Kopra) lahko peljejo po dvoriščih Istranov. To je tistih nadvse nedržavotvornih Istranov, ki sanjajo o ukazih ali odlokih, ki sta jih sprejela Tito in Drnovšek. Morda tudi Franc Jožef. Kdo ve.