Yankeeji, pojdite domov!

Če še zmeraj ne veste, kaj je največji civilizacijski dosežek tretjega tisočletja, potem si boste morali še vsaj trikrat ogledati mikastenje iz Ovalne pisarne in bolje prisluhniti pravljični analizi iz zbirke znanih Grimsovih pravljic. Na posnetku civilizacijskega dosežka je videti, kako dva znana oranžna pitbula na koščke tržeta strašnega ukrajinskega diktatorja, ki je hotel tretjo svetovno vojno, pretepal je brate Ruse in je sploh utelešenje zla. Če ne bi bilo Krampa, bi šel svet v maloro. Samo demokratični pohlevnosti, krščanski vzgoji in usmiljeni duši obeh pitbulov se nehvaležni ukrajinski diktator lahko zahvali, da ga Oranževca nista v neposrednem prenosu živega požrla. Res škoda, da ga nista, ker bi v tistem hipu lahko končali krivično vojno, s katero Ukrajina uničuje prijateljsko Rusijo. Pogodbo o ukrajinskih kovinah pa lahko kralj in njegov podkralj podpišeta kar sama s seboj.

(SATIRA) Kako je Slovenija napadla Nemčijo, Italijo in Japonsko hkrati

Oranžni kralj je lekcije odčital tudi obema evropskima predsednikoma, ki sta si mu v isti pisarni drznila soliti pamet. Naj se Britanci nikar ne silijo z vojaki v Ukrajini. In naj raje čuvajo ovce na Otoku, saj sta z Vladom že vse zmenjena. Prijatelja para siempre sta otežila delo vsem analitikom o rivalstvu med ameriškim in ruskim imperializmom kot tudi o tem, kateri imperializem je hujši od katerega oziroma obratno. »Ma, mi smo se samo hecali. Mi tavariši, ponjemaješ. Mi gut frendi, njet enimiz! Mi šakterji (majnersi), mi kopat gold kot palčki (gnomi). Naše rabote so horošoj za world. Naši drugovi dobrodošli na sovjetskih historijskih teritorijah. Zeleni diktator eta jedinstveni djavol. Ma, kaki manjšine in kulturne razlike neki! Mi ljubimo titan, kobalt, volfram, litij, krom, pa še molibden, če se da.«

Vsega je kriva Evropa, ki nagaja Rusiji in Ameriki. Zdaj sta se končno našla dva, ki sta ji kos. Evrope ni več, bi rekel Pučnik. Za Madžarsko gre, za Italijo in morda še Britanijo. Italijani in Madžari so naši (kot v 2. svetovni vojni vedno na pravi strani). Samo še Viktorju je treba Kitajce iz glave izbiti. Drugih: Špancev, Francozov, Nemcev, Poljakov, Čehov in Dancev ..., ma teh ni več.

Mi zasedemo Grenlandijo, naredimo Trump riviero v Gazi, uvedemo enosmerne 100-odstotne carine. Evropske zgube pa ne morejo predpisati carin na Hollywood, na naše neumne praznike, na FB in inteligenco X, na hamburgerje, čipse, kokakolo, na Elvisa Presleyja, na našo Cio, na vojaške baze in naš entertainment. Bolj ko jih tepemo, bolj se nam dobrikajo. Niti toliko jih ni v hlačah, da bi nam rekli: Yankee, go Home! Titova ladja Galeb je premajhna, da bi naložili vse US-vojake in jih poslali v Annapolis. Evropa bo ameriška in ruska – ali pa je ne bo več. Za Ameriko gre! Je rekel Donald Pučnik.

(SATIRA) Gneča smešnega, strašnega in neumnega

Urška si ne upa po ovalno lekcijo. Donald ji niti fotelja ne bi ponudil. Vsak Vlado in Donald se že norčuje iz evropskih šefov. Razumemo Grimsovo navdušenje, ko jih oranžni kralj s šibo po nagi riti. Zato bi on Donaldu in Ne Tam Jahutu ponižno podelil Nobelovo nagrado. Zdaj bo predlog dopolnil: Nobelovo nagrado tudi za Vladimiroviča. Komisija se mora le še odločiti, ali naj jim dodelijo tisto za mir ali tisto za vojno.

Molitve slovenskih upokojencev očitno ne zaležejo, saj jim hočejo za novega penzijskega papeža znova podtakniti starega Papeža. Toliko let že obrača to osemmilijardno penzijsko revščino, da vsakega upokojenca mimogrede v mišjo luknjo stlači. Saj bi mu celo verjeli, če ne bi tako vztrajal, da se leta 2012 ni zgodilo nič usodnega s penzijami, češ da je šlo le in zgolj za drugačen prikaz istega odstotka. Papež reče in ostane živ. Zdaj moramo samo še kakih deset generacij upokojencev vprašati, kako se kaj redijo z odmernimi 57 odstotki, ali so torej penzije res tako »dostojne«, pokojninski sistem pa tako pregledno transparenten, kot nas prepričuje? Zakaj že so tistega usodnega leta vsi tako hiteli v pokoj? Najbrž so se bali višjih pokojnin.

Ker pokojninski vseznalec ne govori na pamet, nam po Janezovi »zdravi pameti« ne preostane drugega od ugotovitve, da se upokojenci po nemarnem združujejo na množičnih zborovanjih, saj protestirajo proti dostojnim pokojninam in odličnemu (Papeževemu) sistemu, ki ga bomo zdaj še poglobili. Upokojenci so po tej razlagi dežurni nergači, ki jim je treba še kaj vzeti, da se bodo lahko s tanki peljali po kruh. Če jim pa kaj ni prav, naj se odpeljejo na Novo Zelandijo.