Neomejen dostop | že od 9,99€
Sodniki so se veliko let trudili opozoriti na to, da odgovornost in zahtevnost njihove funkcije nista ustrezno vrednoteni. Vlade so se menjavale, nekatere so jim bile bolj pripravljene prisluhniti, druge manj, rezultata pa ni bilo, zato sta se tako sodni svet kot Slovensko sodniško društvo obrnila na ustavno sodišče. Proučili so številne argumente – tudi tega, da iz analiz ministrstva za javno upravo in podatkov Umarja o inflaciji izhaja, da so se v obdobju med letoma 2015 in 2022 povprečne plače sodnikom realno znižale za 4,9 odstotka, državnim tožilcem za 11 odstotkov, v celotnem javnem sektorju pa so se povprečne plače realno zvišale za 12,8 odstotka; ali da ima sodnik začetnik več kot za tretjino nižjo plačo od najslabše plačanega poslanca in je na ravni nižjega uradnika. Vključili so tudi mednarodne primerjave, da ima sodnik začetnik v Sloveniji 1,5-kratnik povprečne plače, v državah Sveta Evrope pa v povprečju 2,3-kratnik. Posebej pa so poudarili, da zaradi narave funkcije, ki jo opravljajo kot predstavniki tretje veje oblasti, ni primerno, da jih postavljajo v položaj, ko morajo sami braniti svoje pravice.
Januarja letos jih je uslišal predsednik vlade Robert Golob, ki je pred polnim avditorijem sodniškega občnega zbora napovedal, da bo vlada vsakemu namenila po 600 evrov bruto na mesec do sprejetja sistemskih ukrepov. Zaradi načina, kako je to napovedal, je bil izpostavljen številnim kritikam, samo oznanilo pavšalnega dodatka pa je sprožilo pravi stampedo zahtev po poviških številnih interesnih skupin. Mnenje zakonodajnopravne službe državnega zbora o interventnem zakonu, s katerim je vlada nameravala izpolniti obljubo sodnikom in tožilcem, je nazadnje ustavilo pot do sprejetja. Najbrž je tudi zaradi socialnega miru izvršilna veja oblasti odstopila od dodatka in sklenila, da bo problem s pogajanji sistemsko uredila. Ta naj bi bila, kot zagotavljajo na ministrstvu za javno upravo, zdaj usklajena s predstavniki sodne veje in pripravljena na to, da ji da vlada zeleno luč. Včerajšnja odločitev ustavnega sodišča ji bo pri tem gotovo v pomoč, predvsem takrat, ko bodo sindikati drugih poklicnih skupin na podlagi koncesij, ki bi jih utegnili priznati sodnikom, oblikovali svoja pričakovanja.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji