V nadaljevanju preberite:

Ureditev osnovnih plač sodnikov je v neskladju z ustavnim načelom sodniške neodvisnosti, in sicer zaradi nespoštovanja zahteve po stabilnosti sodniških plač, je ustavno sodišče pritrdilo sodnemu svetu, ki je zahteval ustavno oceno predpisov, nanašajočih se na ureditev materialnega položaja sodnikov.

S tem so potrditev dobili tudi številni sodniki, ki že več let opozarjajo na porušena plačna razmerja med njimi in javnimi uslužbenci ter na to, da plače sodnikov niso urejene primerljivo s funkcionarji drugih dveh vej oblasti.

Slovenski sodniki ne prejemajo plačila, ki bi, upoštevaje družbene, ekonomske in finančne razmere v državi, ustrezalo naravi in odgovornostim funkcije, ki jo opravljajo.

Plačilo je očitno prenizko, v državi pa se je vzpostavil sistem, ki jih je, kot posebno ustavno kategorijo, kar zadeva njihov materialni položaj, potisnil ne le nižje od funkcionarjev drugih dveh vej oblasti, temveč celo nižje od večine javnih uslužbencev, je sodni svet zatrjeval v svoji zahtevi. Po njihovih navedbah so se plače sodnikov med letoma 2012 in 2020 zviševale precej počasneje kot plače v javnem sektorju – te naj bi se povečale za četrtino, sodnikom pa za manj kot šest odstotkov.

Ustavno sodišče je pojasnilo, da ima sodniška neodvisnost sicer več vidikov, a se je strinjalo, da plačna ureditev ni v skladu z njo. Sodniške plače so, kot so zapisali ustavni sodniki, ki so bili pri odločitvi soglasni, v dobrih desetih letih občutno izgubile realno vrednost.