Umaknili predlog o 600 evrih dodatka k plačam sodnikov in tožilcev

Na pravosodnem ministrstvu potrjujejo, da je zakon, s katerim bi začasno od prvega januarja naprej sodnikom in tožilcem k plači primaknili še 600 evrov bruto, umaknjen iz procedure. Da bodo dodatek dobili, je na presenečenje navzočih povedal predsednik vlade Robert Golob na januarski občni seji sodniškega društva.

Predlog, ki ga je vlada nameravala spraviti skozi proceduro po nujnem postopku, je v svojem mnenju pred današnjo sejo odbora za pravosodje raztrgala tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba (ZPS).

Med drugim so zapisali: »Ker bi predlagana rešitev omogočila, da bi višina plače in dodatka dela (zlasti v višje plačne razrede uvrščenih) pravosodnih funkcionarjev presegla celó višino plačnih razredov najvišje uvrščenih funkcionarjev drugih vej oblasti – tudi predsednika republike, predsednika vlade, ministrov, predsednika državnega zbora, predsednika ustavnega sodišča in sodnikov ustavnega sodišča – in s tem korenito posegla v veljavna razmerja in njihovo primerljivost, opozarjamo, da bi bila lahko sporna z vidika načela delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena ustave,« so zapisali v ZPS. Tretji člen ustave določa: »V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.«

Neustrezna tudi začasnost

V zvezi z zagotavljanjem sodniške neodvisnosti iz 125. člena ustave ZPS opozarja še na neustreznost ureditve (začasnosti) trajanja dodatka v 2. členu predloga zakona, ki določa, da naj bi pravosodnim funkcionarjem pravica do dodatka pripadala »do uveljavitve sistemskih sprememb plačnega sistema in odprave nesorazmerij v plačah iz 6. točke dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023«, z dostavkom »vendar najdlje do 31. decembra 2023«.

Z določitvijo datuma, po katerem naj bi sodnikom in državnim tožilcem pravica do dodatka po tem zakonu v vsakem primeru prenehala, predlagana ureditev ne preprečuje oziroma celo predvideva, da se njihove plače – v odsotnosti sprejetja plačne reforme v predvidenem roku – ponovno znižajo.

Ohranitev zvišanja sodniških plač tudi po 31. decembru 2023 je tako odvisna od sprejetja plačne reforme in ustreznosti njene vsebine ter drugih dejavnikov (npr. zakonodajni referendum).

Izrecna datumska omejitev trajanja izplačevanja dodatka oziroma njegova ukinitev po izteku obdobja, ki ga določa 2. člen predloga zakona, in s tem dokajšnji padec višine sodniških plač je zato po mnenju ZPS lahko sporna z vidika 125. člena ustave. Ta določa: »Sodniki so pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni. Vezani so na ustavo in zakon.«

Ob že predstavljenih pomislekih ustavnopravne narave torej predlagana rešitev predstavlja tudi pomemben pravnosistemski odstop od koncepta ureditve plač v javnem sektorju.

Ta v prvem in drugem odstavku 23. člena, ki opredeljuje nabor dodatkov, do katerih so upravičeni javni uslužbenci, posebej določa, da funkcionarjem, razen dodatka za delovno dobo, dodatki ne pripadajo. Izjema je skladno s tretjim odstavkom tega člena določena za sodnike in državne tožilce, ki so upravičeni tudi do dodatka za dvojezičnost, položajnega dodatka, dodatka za delo v manj ugodnem delovnem času ter dodatka za pripravljenost.

Na koalicijskem sestanku pred današnjo sejo vlade so po naših informacijah razpravljali o tem, ali se da predlog zakona, ki ga je parlamentarna služba za zakonodajo v svojem mnenju povsem raztrgala, ustrezno popraviti z dopolnili, na koncu pa so se odločili za umik. Razloge zanj bo po pričakovanjih pojasnila pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan na tiskovni konferenci so po seji vlade.

O happy endu je sicer govoril Robert Golob na občni seji sodniškega društva, ko je napovedal dodatek k plači, ki je pripomogel k plazu zahtev po višjih plačah. Tudi o tem, kdaj bomo srečen konec dosegli, je govorila po seji vlade ministrica.

Predsednik društva državnih tožilcev Boštjan Valenčič pravi, da so razočarani in da pričakujejo, da je umik zgolj začasen ter ga bo vlada v najkrajšem možnem času vrnila v zakonodajni postopek. »Usklajevanje glede popravkov plač poteka že od jeseni, meni osebno se predlog zakona ni zdel tako slab. Pričakujem, da obljube vlada ne bo požrla, ker to gotovo ne bi bilo dobro sprejeto. Zagato pa bi lahko rešili z dodatkom za nezdružljivost funkcije, ki smo ga imeli do plačne reforme leta 2008,«še razmišlja Valenčič.

V Slovenskem sodniškem društvu, ki ga vodi Vesna Bergant Rakočević, umik zakonskega predloga razumejo kot začasen zaplet, saj je hitrost včasih slab zakonodajalec. »Sodniki smo v svoji zavezanosti ustavi in zakonu najbolj zainteresirani, da so naše plače in sploh vsi prejemki urejeni brezhibno. Zato je treba natačno preučiti pripombe ZPS in na utemeljene reagirati z ustreznimi kortekcijami predloga, neutemejene pa zavrniti,« so sporočili. Prepričani so, da bo vlada to storila in svoje obljube za krepitev pravne države, tudi te konkretne, ne bo prelomila. Zato so tudi prepričani, dodajajo, da je morebitno današnje zadovoljstvo tistih, ki se ne morejo sprijazniti, da se sodstvo krepi tudi skozi materialno neodvisnost, kratkotrajno.