Neomejen dostop | že od 9,99€
Nedopustno je, da ima sodnik začetnik za od osem do deset plačnih razredov oziroma več kot za tretjino nižjo plačo od najslabše plačanega poslanca in je na ravni nižjega uradnika, je predsednica Sodniškega društva Slovenije Vesna Bergant Rakočević ponazorila enega od največjih problemov, na katere opozarjajo že vsaj desetletje – da so plače sodnikov v primerjavi z drugimi funkcionarji in javnimi uslužbenci brez razumnega in stvarnega razloga različno urejene v njihovo škodo. Zaostanek za približno tretjino pa ne velja le za sodnike začetnike, ki zaslužijo tudi manj od svojih pomočnikov, strokovnih sodelavcev, temveč razlike segajo vse do najvišjih predstavnikov vseh treh vej oblasti, kar razumejo kot namerno degradiranje sodstva.
Dvig plač za povprečno tri plačne razrede oziroma 12 odstotkov in dodatek za nezdružljivost sodniške funkcije z opravljanjem pridobitne dejavnosti sta med osnovnimi zahtevami sodnikov, ki so se včeraj, skupaj s tožilci, na delovnem sestanku srečali z ministricama za pravosodje Dominiko Švarc Pipan in za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik ter predstavnikom ministrstva za finance. Ponovno naj bi za skupno mizo sedli novembra, so pa sodniki zmerno optimistični, da se bo končno našla politična volja za ureditev anomalij.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji