Manjkajoče informacije za odločanje o Jeku 2 in energetski prihodnosti Slovenije

Medtem ko se politika spopada s posledicami propadlega referenduma o Jeku 2, vprašanje prihodnje energetske preskrbe ostaja neodgovorjeno. Vseeno pa je teden po odpovedanem referendumu prinesel pomembne vsebinske informacije. Tudi take, ki so bile ključne za informirano odločanje »za« ali »proti« projektu Jek 2. Poglejmo, kaj smo izvedeli.

Stalnica v razpravi pred referendumom je bila nezadostnost informacij. Za informirano odločanje državljanov na referendumu sta potrebna dva sklopa informacij – tiste o samem projektu Jek 2 in o alternativnih scenarijih. Z zavrnitvijo jedrskega vira energije se namreč odločimo za alternativni scenarij, zato je prav, da državljani to alternativo poznamo. Informacije o projektu Jek 2 je pripravil in objavil investitor državno podjetje Gen energija, alternativni scenarij ali celo več od njih pa naj bi na zahtevo nevladnih organizacij in predsednice RS zagotovilo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (Mope).

Analiza Mervarja: Najugodnejši scenarij ne prinaša razogljičenja

Na koncu je umanjkal kakršenkoli alternativni scenariji, čeprav je junija Mope naročil študijo pri družbi Eles. Zelo verjetno je k preklicu referenduma pripomogla tudi javna razprava, ki je ušla izpod nadzora. Ta se je namesto nujne vsebinske razprave pretvorila v politično afero, kar državi ne koristi in ji ne more prinesti kakovostnih odgovorov o energetski preskrbi v prihodnosti.

Nikoli ne bomo vedeli, kako bi se razvijala razprava, če bi se javnosti pravočasno razkrila analiza alternativnih scenarijev. Kot zdaj vemo, je bila ta pripravljena že 22. avgusta 2024.

Prav bi bilo, da na ministrstvu pojasnijo, zakaj so jo več kot dva meseca držali skrito pred očmi javnosti. Minister namreč izpade dvoličen, saj je večkrat sam javno trdil, da za odločanje ni dovolj informacij. Šele po pritisku javnosti in ko je bilo že jasno, da bo referendum preložen, so se na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo odločili, da je dokument treba objaviti. Pred tem pa so naročili še naknadno dopolnitev dokumenta.

Kakšni so zaključki analize?

V medijih in med zagovorniki različnih energetskih scenarijev spremljamo burno tekmo za interpretacijo zaključkov analize, ki jo je pripravil direktor družbe Eles mag. Aleksander Mervar. Analiza je strokovni dokument, a hkrati ima Mervar lastnost, da zna kompleksne energetske teme predstaviti na preprost in neposreden način. Tako kot njegovi intervjuji, je tudi branje analize poučno.

Mervar je podrobno analiziral deset scenarijev razvoja slovenske elektroenergetike. Prav vsak scenarij ima svoje prednosti in slabosti. Izmed vseh je avtor kot najboljšega ovrednotil scenarij z gradnjo Jeka 2 in s podaljšanjem delovanja Nuklearne elektrarne Krško (Nek) do leta 2063.

Druga interpretacija analize, ki jo poudarja tudi Mope, pa se naslanja na naknadno dopolnitev dokumenta in na eno tabelo. Ta tabela vključuje tudi stroške delovanja in vzdrževanja, izpušča vso potrebno uvoženo energijo. Bo uvoz brezplačen? Seveda ne. Rangiranje scenarijev po tej tabeli nam govori, da bi bilo najceneje opustiti jedrsko energijo, namesto nje pa zgraditi več obnovljivih virov, nove plinske termoelektrarne in biti tudi bolj uvozno odvisen.

FOTO: Blaž Samec

Četudi je sama tabela pomembna za izračune proizvodne cene električne energije, nam ne ponuja celotne slike. Zanesljivost energetske preskrbe je ključna za delovanje sodobne družbe. Države gradijo lastne energetske kapacitete z razlogom. Le hvaležni smo lahko prednikom, da niso imeli tako neodgovornih idej o uvozni odvisnosti, ko so pred več kot pol stoletja načrtovali energetsko preskrbo za Slovenijo.

Zakaj je analiza Elesa toliko časa ležala v predalu?

Razlogov, zakaj analiza družbe Eles ni bila po volji ministrstva, je lahko več. Slaba novica za Mope, ki je predano spodbujanju sončne in vetrne energije, je bilo rangiranje scenarijev. Kombinacija jedrske energije in obnovljivih virov se je namreč pokazala kot najboljša.

Še večja težava za ministrstvo so kritike Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), s katerimi Mervar ne skopari. Kritike kažejo resne napake, ki pod vprašaj postavljajo verodostojnost celotnega dokumenta.

1) Aleksander Mervar že v uvodu pokaže na problem izhodišč oziroma uporabo napačnih bilanc: »Prepričan sem, da je največja pomanjkljivost vseh izračunov, ki so navedeni v številnih slovenskih dokumentih, v tem, da so v njih upoštevane bilance EE na letni osnovi. Sam menim, da je takšen pristop napačen, iz analize pridobljeni rezultati pa zavajajoči. Ta ugotovitev velja tudi za izračune v NEPN 2024 (osnutek).«

2) Avtor analize je zelo načelen in natančen pri poimenovanju scenarijev. Izpostavi, da je scenarij sto odstotkov OVE nemogoč in nesmiseln. Tisto, kar je v NEPN navedeno kot scenarij »100 odstotkov OVE«, pa vsebuje tudi ogljične proizvodne vire. Gre torej za zavajajoče poimenovanje scenarija v NEPN. Na to so v javni obravnavi večkrat opozarjali tudi strokovnjaki, a je v zadnji različici ime scenarija še vedno zavajajoče. Ta kritika tudi nakaže, da gre pri vprašanju zanesljive energetske preskrbe v resnici za izbiro med zemeljskim plinom ali jedrsko energijo. Javno razpravo o tej izbiri bo nekoč treba opraviti, zdi pa se, da obstaja velik interes, da govorimo o vsem drugem, le o tem ne.

3) Jedrski scenarij, kot je predviden v NEPN, je za Mervarja nesprejemljiv, saj vsebuje za kar 4 GW preveč investicij v sončno energijo! Na to so že ob nastajanju NEPN opozarjali različni strokovnjaki. Scenarij z Jekom 2 namreč maksimira uporabo sončne energije, plin pa uporablja za izravnavo med dnevom in nočjo. Če bi bil scenarij z jedrsko energijo optimalen in bi dovolil, da del izravnave opravi nizkoogljična jedrska energija, bi potrebovali manj plina, a tudi več jedrske energije. Ogljični odtis pa bi bil seveda manjši.

Vse tri omenjene napake Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta presegajo politične zdrahe in različne interese v energetiki. Imele bodo pomembne vplive na vlaganja v energetiko in življenje ljudi. Pristojni bi zato morali resno razmisliti o nadaljnjem vztrajanju pri NEPN v taki obliki, v kakršni je zdaj.

–––

***

Tamara Langus, urednica Jedrska.si.

Prispevek je mnenje avtorice in ne izraža nujno stališča uredništva.