»Z velikim razočaranjem sporočamo, da se od obljubljenega ne da živeti. Zato smo prisiljeni zaostriti stavkovne aktivnosti,« je na novinarski konferenci na Igu na Ljubljanskem barju dejal predsednik sindikata kmetov Anton Medved. S tem je napovedal nov protestni shod za 25. april pet minut pred dvanajsto v središču Ljubljane.

»Slovenski kmetje še nikoli nismo bili tako enotni kot danes. Ne zahtevamo denarja, ne zamenjave ministrstva, ampak zaščito slovenskega kmeta in potrošnika,« je izjavil Medved.

Pojasnil je, da se predstavniki kmetijskih nevladnih organizacij sestankov v okviru delovne skupine na resornih ministrstvih ne bodo več udeleževali, ker se s prejetim gradivom ne strinjajo. »Gradivo ne ustreza našim zahtevam. Je nepopolno in zavajajoče, brez pravnih in strokovnih podlag.« Učinek bo po njegovem dosežen šele s konkretnimi rešitvami, teh pa jim predstavniki države niso ponudili.

Tako za kmete ostajajo omejitve, ki jih predvidevata predlog uredbe o programu upravljanja območij Nature 2000 in direktiva o habitatih. »Podane rešitve za okoljsko občutljivo trajno travinje niso sprejemljive. Zahteve, ki izhajajo iz pogojenosti, ostajajo. Davčna bremena za območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje niso nič lažja,« je naštel Medved.

Kaplja čez rob predlog zakona o zaščiti živali

»Zahteve, ki nam jih pišejo, niso zahteve Bruslja, temveč jih država piše sama,« s čimer kmete postavlja v bistveno težji položaj kot tisti, v katerem so drugi kmetje v Evropi, je poudaril prvi kmečki sindikalist.

Opozoril je, da je prehranska varnost Slovenije vse bolj ogrožena. Druge države članice EU so se že odzvale na uvoz živil dvomljive kakovosti iz Ukrajine, Slovenija pa še ne. Medved je potrošnike pozval, da naj tega ne dopustijo.  

»Kapljo čez rob, ki je močno ponižala slovenskega kmeta«, je po Medvedovih besedah prinesel predlog zakona o zaščiti živali, ki ga je koalicija vložila v zakonodajni postopek prejšnji teden. »Kmetje smo prvi, ki se zavedamo zaščite živali, in ostro obsojamo vsakršno mučenje živali. Vendar je popolnoma nesprejemljivo in nedopustno, da zakon predvideva, da bi živinorejske kmetije postale poligon za izživljanje tako imenovanih aktivistov – pooblaščenih svetovalcev za zaščito živali.« S tem se degradirajo znanje in izkušnje rejcev in preostale stroke, meni Medved, ki se je vprašal, »zakaj imamo resorno ministrstvo, če vse omejitve podajajo naravovarstveniki«.

Žveglič: Zaradi zakona o zaščiti živali

bodo na slabšem potrošniki

Predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Roman Žveglič je poudaril enotnost slovenskih kmetov in nevladnih kmetijskih organizacij v zahtevah. Ponovil je, da je bila kaplja čez rob za odstop od pogajanj z vlado vložitev predloga zakona o zaščiti živali, ki »se dela norca iz stroke in rejcev«. Pri tem je dodal, da bi s predlogom zakona, ki upravi za varno hrano nalaga financiranje tečajev izobraževanj pooblaščenih svetovalcev za zaščito živali, največ izgubili potrošniki. Upravi bi namreč zmanjkalo denarja za izvajanje nadzora nad kakovostjo in varnostjo živil.

Predsednica zveze kmetic Irena Ule je potrdila pridružitev zveze aktivnostim sindikata kmetov. »Želimo priskrbeti zdravo hrano za vse državljane, ampak pod pogoji, ki se obetajo, je to nemogoče. Če bomo hoteli zagotoviti obstoj kmetij, moramo poskrbeti za kmetice in kmete ter mlade,« ki odhajajo s kmetij zaradi slabih razmer in omejitev. 

Florjančič: Obvezen režim kmetom odvzema delo

»Dovolj je,« je izjavil predsednik zadružne zveze Borut Florjančič. »Več kot dve leti smo nevladne organizacije želele narediti uspešen strateški načrt za kmetijstvo, usmerjen v zdravo hrano in zdravo okolje. Vse skupaj je privedlo do protesta.« Ta je po Florjančičevih besedah ponovno obujen, ker je komunikacija s kmeti »nedostojna«.

Ig so za prizorišče novinarske konference izbrali simbolno, ker so tamkajšnji kmetje »ena od potencialnih žrtev nedemokratičnega odločanja, kako nekomu vzeti tisto, kar mu pripada – njegovo delo«, je dejal Florjančič. Z uvedbo obveznega, strožjega režima kmetovanja na območjih Natura 2000 bi »kmetu vzeli plačo, okolju skrbnika in potrošniku hrano«.

Mager: Raj pod Triglavom ni več samoumeven

Predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Anja Mager je opomnila, da živimo v raju pod Triglavom. »Vsi se zavedamo, da ta raj ni samoumeven, ampak smo do njega prišli zaradi generacij kmetov, ki so ohranjali ljubezen do kmetijstva in zemlje.« To zdaj ni več samoumevno, je dodala in opozorila, da mladi želijo kmetovati, ampak ne za vsako ceno in ne pod takšnimi pogoji, kot se jim jih narekuje. Ne dovolijo tudi več, da se jim pripisuje krivda za vse težave. »Vse, kar zahtevamo, želimo, so dostojni pogoji za kmetovanje in življenje na naših kmetijah.« Prebivalce je pozvala, naj kmete podprejo v teh prizadevanjih.

Konec pogajanj po že dveh tednih

Predstavniki petih organizacij s področja kmetijstva so pogajanja z vlado opustili le dobra dva tedna po odločitvi, sprejeti skupaj z vlado, da oblikujejo delovno skupino, ki bo pregledala pereča odprta vprašanja na področju kmetijstva.

S predsednikom vlade Robertom Golobom, kmetijsko ministrico Ireno Šinko in ministrom za naravne vire in prostor Urošem Brežanom so se sestali v začetku aprila, po opozorilnih protestih 24. marca, na katerih so opozorili na več perečih težav v kmetijstvu in podali tudi več zahtev.

Na sestanku so se dogovorili za oblikovanje delovne skupine, ki bo pregledala odprta vprašanja, prav tako so se dogovorili za dveletni odlog uveljavitve davka na nepremičnine. Delovna skupina naj bi se sestajala vsak teden, če v treh tednih ne bi bilo napredka, pa so kmetje napovedali nadaljevanje aktivnosti za stopnjevanje protestov. 

Svoje zahteve so zbrali v več točkah. Med njimi so, da naj nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja, da se ponovno preuči in zmanjša območja Nature 2000, da se kmetov ne obremenjuje z novimi davki, da so ukrepi jasni in administrativno nezahtevni ter da se neposredna plačila in druga sredstva uskladijo z inflacijo.

Zahtevajo tudi zmanjšanje populacije zveri in divjadi in takojšnji začetek njihovega učinkovitega upravljanja. Zahtevajo tudi ureditev zakonodaje za zaščito najboljših kmetijskih zemljišč in njihovo ohranitev za proizvodnjo hrane, obravnavo živinoreje kot osnove trajnostnega kmetovanja ter popolno zavrnitev uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev na ravni celotne države.

Prejšnji teden so se predstavniki kmetijskih organizacij sestali tudi s predsednico države Natašo Pirc Musar in ji predstavili izzive v kmetijstvu.