Dajte nam več orodja! (Ali orožja?)

Le dva dni po stoječih kongresniških ovacijah v Washingotnu so se izraelski vojaki temeljito lotili dela in ponovno sesuli šolo v Gazi. Najmanj 30 dodatnih duš so poslali v nebo.

Ameriški kongresniki so komaj čakali na Ne Tam Jahuja. S svojim nastopom jih je tako očaral, da so mu pač morali nameniti 50 stoječih ovacij. Vsako minuto eno. Kot njegovim vzornikom v zgodovini trdorokcev.

»Dajte nam orodje in končali bomo delo. Dajte nam orodje hitreje in delo bomo končali hitreje.« Kako pravljično krvave besede! Očitno  je nekje prebral, da »arbeit« (delo) osvobaja. Ni pa jasno povedal, kakšno orodje potrebuje izvoljeno ljudstvo. In kako to, da si ga ne znajo izdelati sami. Zdaj vemo, da brez ameriških kongresnikov to tako opevano ljudstvo ni sposobno samo opraviti »dela«. Kulturni civilizatorji ne zmorejo sami sesuti barbarskih šol, bolnišnic in barbarskih mest ...

Ne Tam Jahu je pri tem orodjarskem neznanju povzročil hudo zmedo pri Slovencih. V slovenščini orodje zelo podobno zveni kot orožje. Razlika je v korenu. Z orodjem se lahko nekaj na novo »rodi«. Rezultat po uporabi orožja pa so običajno »rože«. Na grobovih. Pri že tako zmedenih Slovencih je ta zgodovinski nastop v ameriškem kongresu dodal kapljico čez rob negotovosti: so v Washingtonu tako navdušeno ploskali in vriskali ob novih porodih ali zaradi rož na grobovih?

Le dva dni po stoječih kongresniških ovacijah v Washingotnu so se izraelski vojaki temeljito lotili dela in ponovno sesuli šolo v Gazi. FOTO: Alex Wong/ AFP

Prav zaradi rož v številnih nepotrebnih vencih se Slovenci vse resneje sprašujejo, ali je še sploh smiselno sodelovati v paktu za pogrebne rože, ki jih delijo sodno certificirani vojni kriminalci. Pred četrt stoletja je večina Slovenčkov na referendumu glasovala za čezoceanski pakt. K temu  je že tedaj precej pripomogel Vladimir Vladimirovič, ki je danes daleč najučinkovitejši promotor članstva v Natu. Če ga ne bi bilo, bi si ga lastniki orožarske industrije morali izmisliti.

Hvaležni mu bodo do smrti in po njej. Toda po izkazanem navdušenju ameriškega kongresa nad osjo zla je vseeno kapnilo tudi precej čez rob našega pogleda na svet. Nastopil  je skrajni čas za nov premislek, saj zdaj res ni več jasno ali potrebujejo Slovenci orožje ali orodje. In ko se Slovenčki težko odločijo, gredo po lepi krščanski navadi na referendum. Pa naj vidimo, s čim  vse nas bodo še strašili in kam vse bodo še pošiljali slovenske nevojake v vojne.

Ne Tam Jahujev nastop v kongresu je bil tudi najbolj neposreden odgovor papežu Frančišku, ki ga je milo in z izbranimi besedami prosil, naj vsaj za ta dva olimpijska tedna odide na dopust. Naj pokaže malo razumevanja za vse zaposlene pri sv. Petru in nebeških vratih in vsaj nekaterim prihrani strošek za rože. Ampak olimpijske igre res niso več tisto, kar so bile. Namesto miru imajo sabotaže na tirih za hitre vlake.

Saboterjem v Sloveniji ni treba izgubljati časa, ker si Slovenci sabotirajo sami. Sami se odločijo, da oni že ne bodo gradili cest. Kaj si pa šoferji mislijo! Ministrica je lani rekla, da bodo probleme rešili z informacijami in boljšo organizacijo vseh služb. Minuli konec tedna so dolgčas na preozkih cestah rešili tako, da so delili vodo in letake, na katerih piše, kako morajo blokirani vozniki skrbeti za varno vožnjo in da ne smejo umreti od žeje na poti. Če bi meni nekdo delil vodo, bi se ustrašil, da na tej poti ne preživim. Stoječim se je milo storilo in prešinila jih je pomilovalna misel: 'Mislili smo, da tej deželi vladajo gusarji, vendar so to zelo prijazni gusarji, saj narod opozarjajo, da je na cestah pekel.'

Minuli konec tedna so dolgčas na preozkih cestah rešili tako, da so delili vodo in letake. FOTO: Roman Šipić

Pri Hrvatih pa se je v teh vročih dneh pojavila teorija slovenske zarote: da Slovenci vse to s cestami počnejo samo zato, da bi Hrvatom propadel turizem in Luka Reka. Joj, kako podcenjujejo svoje navite turistične cene in precenjujejo sposobnosti slovenskih  prometnih »strategov«! Mislite, da je slovenska politika sposobna takega peklenskega načrta? Slovenci so samosaboterji. Če ruska ruleta ne deluje, se vdajo ameriško-izraelski ruleti. Še najbolj se znajo zarotiti proti samim sebi. 

Dokler ne bo kje počilo. Do tedaj nam bodo razlagali, da je povsem normalno, če porabiš več kot 20 let za cestne načrte in še 20 let za kakšno uresničitev. To je še največja slovenska zarota. Niti tretjega pasu ob več kot pol stoletja stari cesti se v dveh letih ne da narediti. Menda je bilo v komunistično zahojenih, diktaorskih in nazadnjaških časih vse bistveno lažje. Z  lopatami in krampi so rešili probleme v nekaj letih. Zdaj pa smo vendarle napredna država.