V nadaljevanju preberite:

Svet okoli nas se nezadržno spreminja. Konca zgodovine, ki ga je napovedoval Francis Fukuyama, je že zdavnaj konec. Žrtve globalizacije dvigajo glavo, populizmi vseh vrste se razraščajo in grozijo, da bodo s tečajev vrgli ves Zahod. Po treh, štitih desetletjih intenzivne (ekonomske) globalizacije in ko so njeni negativni učinki oplazili še kaj več kot zgolj razred, smo se šele začeli zavedati njenih dramatičnih posledic.

Katastrofalno seveda je, da ob naraščanju zavedanja, da je globalizacija prinesla tudi poražence, številni, predvsem na levem političnem polu, rešitev vidijo prav v zatonu Zahoda in vzponu Kitajske ter razvojnega modela, ki ga zagotavljajo bolj ali manj avtoritarne države. V kulturnem relativizmu in obsedenosti s kolonialno krivdo nismo več sposobni uvida, da smo na Zahodu z liberalno demokracijo, ki zagovarja svobodo posameznika pred svobodo države, naredili izjemen vrednotni preskok.