Ovrženi zakon o vodah je izraz premika v politični zavesti Slovencev, ki ga ni mogoče razumeti brez upoštevanja natalitetne demografske realnosti.
Galerija
Misel, da je uspeh referenduma za vodo nekakšna ponovitev plebiscitarne enotnosti, ni ne točna ne konstruktivna. FOTO: Jure Eržen/Delo
V nadaljevanju preberite:
Državljanski NE privatizaciji obvodnih območij in vodnih virov je izraz nekega povsem drugega političnega trenda, po eni strani generacijskega obrata v populacijski in volilni bazi, a predvsem dozorelosti celotnega državljanskega telesa, ki se kaže v obliki iskrenega interesa za politiko kot prakso, za teme, ki jih čuti kot svoje, praktične, vsakdanje. Medtem ko uradna politika razdvaja in na volilno nedeljo pušča v resignaciji (politična polarizacija dokazano mobilizira le nacionalistično desnico), imajo apolitične teme moč velike mobilizacije in nepričakovane enotnosti, ki nakazuje, da sta si levi in desni volivec v marsičem podobna in da njune vrednote niso tako dramatično različne. Stavim, da se poleg vode lahko poenotita vsaj še glede kakovosti prehrane, stanovanjske politike, urejanja javnih površin in urbanizma, zaščite narave, dostopnosti javnega zdravstva in šolstva, delavske in davčne zakonodaje.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji