V nadaljevanju preberite:

Glasba, ki jo ustvarja slovenski pianist Tine Grgurevič, je kot idealna za dopust. Njegov zadnji album Heal me (Ozdravi me) mi je po dveh mesecih poslušanja počasi zlezel pod kožo, zlil pa se je tudi s soncem tega poletja in z vodo, v kateri hladim nemir, ki se vsako poletje pretaplja v vročino in z njo tudi izgine. Vsaka dobro narejena glasba z vnovičnimi poslušanji dodatno zaživi, osnovno stopi v ozadje, komajda slišne drobnarije pa ti vsakič znova oplemenitijo trenutek.

Dobri albumi omogočajo poslušanje na dveh ravneh: všeč so nam že na površini, v svoji globini pa skrivajo čisti užitek. A slednji zahteva trud. Umetniški užitek ni instanten. Gradi se počasi in ni vedno enak otroškemu čudenju, saj se čudiš lahko samo enkrat, ob umetnosti pa želiš uživati vedno znova. Glasba z globljim sporočilom in kompleksnejšo strukturo nam je vse lažje dostopna. A v povprečju raje izbiramo »štanc«.

Še izraziteje to v današnjem času velja za branje.