V kolumni preberite: 

Robert Golob rad poudarja, da ni nov obraz: v politiki deluje že štiriindvajset let. Za večino Slovencev, ki so zanj pred letošnjo jesenjo vedeli zelo malo ali pa sploh ničesar, se to morda sliši kot sofizem. Za Novogoričane je očitnost. Naskok na premierski položaj, ki se začenja iz lokalnega okolja – to v slovenski politiki ni nekaj neprecedenčnega. Včeraj Kamnik, danes Nova Gorica. V času globoke krize legitimnosti nacionalne politike, ko so običajni kanali selekcije vodstvenega razreda odpovedali – na levici zaradi organizacijskega razsula, ki je sledilo razpadu tradicionalne strankarske strukture, na desnici zaradi voditelja gospodarja, ki kot Kronos žre potencialne naslednike, se obdaja s kimavci in nadarjene kadre potiska na manj odgovorne funkcije, kjer jih iz dneva v dan ponižuje tako, da jih sili k upravičevanju nemogočih stališč – ni nenavadno, da se novi projekti začenjajo v edini preostali sferi političnega odločanja, ki ohranja avtonomijo od dogajanj na državni ravni: v občinah.