Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Kolumne

Litva in mi

Janša se vede kot tista mati iz znane sodbe Davidovega naslednika, ki je bila iz zavisti pripravljena razklati svojega otroka na dvoje, da bi ga ohranila.
Kitajska se je lahko brez posledic spravila na Litvo, ker je stavila, da za malo državo ne stoji moč tretje največje svetovne ekonomije, temveč se bo v sporu z gigantom znašla sama. In tako je tudi bilo. FOTO: Janis Laizans/Reuters
Kitajska se je lahko brez posledic spravila na Litvo, ker je stavila, da za malo državo ne stoji moč tretje največje svetovne ekonomije, temveč se bo v sporu z gigantom znašla sama. In tako je tudi bilo. FOTO: Janis Laizans/Reuters
22. 1. 2022 | 05:00
22. 1. 2022 | 12:04
6:32

V nadaljevanju preberite:

Zdi se, kot da je naš premier začutil zavist do naklonjene pozornosti svetovne javnosti do Litve in se odločil ukrasti šov. Toda medtem ko je bila litovska »tajvanska strategija« usklajena na vladni ravni in uživa razmeroma široko podporo tudi v širši javnosti, smo pri Janševih izjavah za indijski medij imeli opraviti s soliranjem, ki je očitno šokiralo celo njegove najožje politične zaveznike. Glede na to, da je medtem ves svet lahko opazoval neusmiljeno zagrizenost kitajskih povračilnih ukrepov proti Litvi, je Janšev voluntarizem grozljivo neodgovoren.

Še toliko bolj neodgovoren pa se nam pokaže, ko poskušamo razumeti, kaj mu je botrovalo. V zunanjepolitičnem pogledu takoj opazimo, da je Janševa poteza v eklatantnem nasprotju s prokitajsko strategijo, ki jo zasleduje njegov najtesnejši zaveznik v regiji, Viktor Orbán. Je morda poskus, kako se prikupiti ameriški administraciji po lanskem piarovskem fiasku s podporo Trumpu in žaljenjem Bidna?

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine