Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Kolumne

Svetilnik v megli

Izkušnja totalitarizmov 20. stoletja bi v novem tisočletju lahko služila kot svetilnik, ki bi nas opozarjal na čeri zoperstavljenih fanatizmov.
Ker so Dražgoše ostale kraj, kjer sta se postkomunistična elita in »njeno ljudstvo« srečala v skupnem ritualu, je bil njihov politični kapital prevelik, da bi ostal neizkoriščen. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ker so Dražgoše ostale kraj, kjer sta se postkomunistična elita in »njeno ljudstvo« srečala v skupnem ritualu, je bil njihov politični kapital prevelik, da bi ostal neizkoriščen. FOTO: Blaž Samec/Delo
15. 1. 2022 | 05:00
6:17

V kolumni preberite: 

Dražgoše bi si, kot mesto spomina na drugo svetovno vojno na Slovenskem, zaslužile več kot eno študijo. Partizanska akcija in njene posledice so dobro raziskane, a okoliščine spopada ostajajo domena strokovnjakov. Dražgoše so veliko bolj znane kot simbol.

Tu nam spominska arheologija lahko pomaga razločiti vsaj tri plasti. Imamo spomin, kot se je ohranjal v ustnem izročilu domačinov, slabo raziskan, a vendarle znan v grobih obrisih. Zgodba, ki jo pripoveduje, je v osnovi tragedija, kjer se je prebivalstvo znašlo med klešči totalitarne in genocidne okupacijske sile ter voluntaristično, strankarsko motivirano gverilo. Nato imamo plast uradnega spomina, kot so jo začrtale povojne slovesnosti. A zgodba o tem, kako so prav Dražgoše postale eden izmed osrednjih simbolov partizanske epopeje, je nemara najbolj povezana s tretjo plastjo – s komemoracijskimi praksami zadnjih trideset let.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine