Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Kolumne

Svetilnik v megli

Izkušnja totalitarizmov 20. stoletja bi v novem tisočletju lahko služila kot svetilnik, ki bi nas opozarjal na čeri zoperstavljenih fanatizmov.
Ker so Dražgoše ostale kraj, kjer sta se postkomunistična elita in »njeno ljudstvo« srečala v skupnem ritualu, je bil njihov politični kapital prevelik, da bi ostal neizkoriščen. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ker so Dražgoše ostale kraj, kjer sta se postkomunistična elita in »njeno ljudstvo« srečala v skupnem ritualu, je bil njihov politični kapital prevelik, da bi ostal neizkoriščen. FOTO: Blaž Samec/Delo
15. 1. 2022 | 05:00
6:17

V kolumni preberite: 

Dražgoše bi si, kot mesto spomina na drugo svetovno vojno na Slovenskem, zaslužile več kot eno študijo. Partizanska akcija in njene posledice so dobro raziskane, a okoliščine spopada ostajajo domena strokovnjakov. Dražgoše so veliko bolj znane kot simbol.

Tu nam spominska arheologija lahko pomaga razločiti vsaj tri plasti. Imamo spomin, kot se je ohranjal v ustnem izročilu domačinov, slabo raziskan, a vendarle znan v grobih obrisih. Zgodba, ki jo pripoveduje, je v osnovi tragedija, kjer se je prebivalstvo znašlo med klešči totalitarne in genocidne okupacijske sile ter voluntaristično, strankarsko motivirano gverilo. Nato imamo plast uradnega spomina, kot so jo začrtale povojne slovesnosti. A zgodba o tem, kako so prav Dražgoše postale eden izmed osrednjih simbolov partizanske epopeje, je nemara najbolj povezana s tretjo plastjo – s komemoracijskimi praksami zadnjih trideset let.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine