V kolumni preberite: 

Dražgoše bi si, kot mesto spomina na drugo svetovno vojno na Slovenskem, zaslužile več kot eno študijo. Partizanska akcija in njene posledice so dobro raziskane, a okoliščine spopada ostajajo domena strokovnjakov. Dražgoše so veliko bolj znane kot simbol.

Tu nam spominska arheologija lahko pomaga razločiti vsaj tri plasti. Imamo spomin, kot se je ohranjal v ustnem izročilu domačinov, slabo raziskan, a vendarle znan v grobih obrisih. Zgodba, ki jo pripoveduje, je v osnovi tragedija, kjer se je prebivalstvo znašlo med klešči totalitarne in genocidne okupacijske sile ter voluntaristično, strankarsko motivirano gverilo. Nato imamo plast uradnega spomina, kot so jo začrtale povojne slovesnosti. A zgodba o tem, kako so prav Dražgoše postale eden izmed osrednjih simbolov partizanske epopeje, je nemara najbolj povezana s tretjo plastjo – s komemoracijskimi praksami zadnjih trideset let.