Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Kolumne

So Top Gun zamenjali za Kusturico?

Janez ne more zares trdno stisniti roke tako šibkemu predsedniku.
Ameriška demokracija kot farsa. FOTO: Jim Urquhart/Reuters
Ameriška demokracija kot farsa. FOTO: Jim Urquhart/Reuters
11. 1. 2021 | 06:00
11. 1. 2021 | 06:12
5:08
Ameriški letni proračun za vojsko znaša 725 milijard dolarjev. V vojski je zaposlenih 2,86 milijona ljudi, od tega 1,3 milijona aktivnih vojakov. V vojski delujejo štiri obveščevalne agencije. Premorejo 11 operativnih letalonosilk (vsaka stane 12 milijard dolarjev), na tisoče raket z jedrskimi in drugimi konicami, specialce, ki najdejo bin Ladna, Sadama ali Gadafija v najbolj skriti mišji luknji ... Ko pa se pojavi družba vročih domoljubov, so vse te rakete in letalonosilke manj vredne kot navadne frače. V nekaj urah pade tudi najbolj sveta hiša do pred leti najmočnejše države na svetu.

Po ameriški trampoljubni vstaji še zmeraj ne vemo, kaj je bil končni cilj pohoda. So si vstajniki kot ljubitelji kulturne dediščine želeli ogledati bogato notranjost palače na Kapitolu in mimogrede nagnati nekaj strahu v kosti kongresnikom, ali pa je šlo zgolj za demonstracijo bogate palete mehanizmov sodobne vladavine prava, ki jo skušajo iz zibelke demokracije prej ali slej prodati vsem navdušenim podložnikom svetovnega napredka?

Pojavile so se tudi kreativne razlage, kdo naj bi bil zares kriv za vdor v nespodobno slabo varovano kongresno palačo. Razbijače naj bi podtaknili Severni Korejci, Kitajci, Rusi, Iranci in peščica titoistov. Da so se torej izvozniki komunizma preoblekli v trampiste. Prav zaradi te nevarne komunistične grožnje nas (že od filma Rusi prihajajo) skrbi, kje so bile vse letalonosilke, rakete z jedrskimi konicami medcelinskega dometa, kje so bili marinci, helikopterji, tanki in vse drugo, kar nam vsak dan prodaja Hollywood. V scenografiji naskoka na ameriški kongres je manjkal Top Gun in je zato še najbolj spominjal na to, kako so v parlament lani poleti vdrli v Beogradu. Tam si podobne vdore privoščijo vsakih nekaj let. Pred 12 leti so vdrli tudi v ameriško, turško in hrvaško veleposlaništvo, skoraj bi še v slovensko. Ampak to je Balkan. Ali torej Washington kopira Beograjčane? So Top Gun zamenjali za Kusturico? Zmeda, vam povem.

In zdaj vi meni pojasnite, kako naj v tej zmedi, ko ne vemo, ali gre za Korejce, Kitajce, Srbe, vardiste ali zgolj filmske statiste, naš PV sploh ve, komu naj čestita za predsedniško funkcijo. In kako naj temu najšibkejšemu predsedniku ever (doslej) domnevno enkrat letos sploh stisne roko? On (Janez) je krepak kmečki fant, grinta, ki za malo malico spleza po severni steni do Aljaža, Joe pa ima nežne ročice. Povsem logično, da ob takem razmerju sil Janez izrazi skrb o šibkem predsedniku, saj mu ne more zares trdno stisniti roke. Kaj pa, če mu njegovi največji vzorniki namesto Joeja pošljejo Kamalo? Eh, s Kamalo bi pa povsem drugače čivkal in raje ne (leseno) plesal, da mu ne pohodi kurjih očes.

Pa si po vsem tem sploh predstavljate, kako bi naš Janez svojemu največjemu zavezniku kdaj lahko iz srca izrekel dobrodošlico, kot jo je prva komisarka Ursula: »Veselim se dela z Joejem kot novim predsednikom ZDA.« Se vam ne zdi, da bi podobne besede iz Janezovih ust zvenele malce šaljivo? Kaj mislite, kako gledajo v Beli hiši na takšne šaljivce?

image_alt
Ni nujno, da je bilo leto 2020 najslabše


Še Boris Popovič si ne bi privoščil take dvojnosti. Kljub temu da je bil po razlagah svojih nekdanjih (zdaj Počivalškovih) PR-gurujev prav on »prvi pravi Trump« (v Kopru, sicer) že 14 let pred Trumpom. In čeprav niti Boris ni šel lahkih nog iz koprske občinske palače in so tudi njegovi privrženci že dve leti pred ameriškimi trumpci prinesli pred občino transparente o goljufivih volitvah, toda niti enkrat niso vdrli v Pretorsko palačo, niso razbijali šip, miz in slikarskih ponaredkov ... Popovič je v primerjavi z Donaldom (in celo Vaskom) profesor likovnih umetnosti in daleč bolj spoštuje kulturo. Da o referendumu, kot najbolj pravičnem orožju demokracije, ne govorimo. Do volitev bo Popovič že trikrat pozabil, da je bil Donald kdaj njegov vzornik (oziroma obratno). In če bo zbobnal 8400 Koprčanov, ki ga bodo podprli, da mora občina plačati kakih 15 milijonov odškodnine Mandariću za razlaščeno zemljišče, potem pa izbrskal še kakih 500 milijončkov za gradnjo stonadstropne stolpnice v še enem najlepšem parku na svetu, bo v Kopru zelo kmalu spet cvetela enopolarna demokracija. In evo, tu se samo ponuja brezplačno geslo: Z referendumom naredimo Koper great again (spet največje velik)! S tem geslom bi Popo zmagal tudi na državnozborskih volitvah. Zakaj ne! Čas za koline je pravšnji.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine