Neomejen dostop | že od 9,99€
Že do zdaj smo vedeli, da so majhne elektronske napravice čarobne paličice, ki usodno spreminjajo svet, nam ves čas delajo družbo in so torej neke vrste najboljši prijatelj. Hkrati so naš zunanji disk, arhiv naših spominov, umetniško orodje, naše enciklopedično znanje, ki odgovarja na vse naše dvome in dileme. Slutili smo, da je v njih še veliko več. Od minulega tedna pa dokončno vemo, da smo posestniki malih atomskih bombic. Zato sprašujem, ali imate lastniki črnih ploščatih škatlic orožni list? Ste res prepričani, da v njih ni eksplozivnega praška ali morda celo nadvse majhnih jedrskih konic?
Janez Ivan pravi, da je sramota, ker je Slovenija podprla resolucijo o koncu izraelske okupacije palestinskih ozemelj. Tako smo lahko prepričani, da njemu gotovo ne bo razneslo mobitela. Hkrati hvali Srbijo in druge bojevito razgledane države brez srca, da ni lepo od Izraela zahtevati umika iz Palestine. Tako lažje razumemo, zakaj je v svetu tako, kot je. In zakaj se lepega dne lahko nehote iz zagrizenih mirovnikov in pravičnikov spremenimo v zahrbtne ubijalce z orožjem, za katero sploh nimamo orožnega lista.
V tajni špijonski agenturi z velikimi pričakovanji spremljamo reševanje slovenskega zdravstva. Mnogi polagajo vse upe na agitacijo nekaterih vplivnih krojačev zdravstvenega sistema. Med njimi izstopa nekdanji minister Dušan Keber, ki nikoli ne pozabi spomniti, kako dobro je delovalo zdravstvo v njegovem mandatu. Glavni krivec za vse slabo in dolge čakalne vrste pa so po njegovem mnenju zdravniki, ki nalašč delajo počasi zato, da priskrbijo velike zaslužke pohlepnim žabam. Kebra bi očitno morali postaviti za predsednika vlade ali vsaj za njegovo desno, zdravo roko, kolikor še ni.
Če namreč zdravniki v službah nalašč lenarijo (tako nekako razumemo Kebra), potem so za njihovo počasno delo in preusmerjanje pacientov v zasebne ordinacije odgovorni predstojniki posameznih oddelkov. Za slabo delo predstojnikov odgovarjajo strokovni in poslovni direktorji bolnišnic, za nadzor teh pa so zadolženi sveti zavodov, v katerih imajo glavno besedo nadzorniki, ki jih imenuje vlada. V vladi odgovarja prvi podpisani – premier.
Usodno preusmerjanje pacientov iz javnih v zasebni žabji sistem je možno samo, če vlada s svojimi nadzorniki dovoli, da kadrujejo take direktorje in predstojnike v bolnišnicah, ki omogočajo počasno, slabo in neučinkovito delo zdravnikov. Če skrajšamo: za dolge čakalne vrste in velike zaslužke zasebnih ordinacij je odgovoren in zaslužen predsednik vlade. Če torej Robert Golob ne more narediti reda, bo moral po podjemni pogodbi zaposliti Kebra in Jenulla, da mu bosta pomagala povečati storilnost zdravnikov.
Vprašanje dvojnega dela je včasih lahko problem slovenskega zdravstva, vendar nima prav nobene zveze z dolgo vrsto drugih bistveno večjih problemov. Na primer, zakaj se tako malo mladih zdravnikov odloča za specializacijo v splošnih ambulantah? Zakaj moramo uvažati zdravnike iz nerazvitih držav? Ali pa: kaj ima dvoživkarstvo pri preobsežni in zapleteni administraciji, zaradi katere zdravniki po nepotrebnem zapravljajo četrtino svojega časa? Kako lahko dvoživkarstvo vpliva na nelogičnosti v sistemu plačevanja programov pri eni in edini zdravstveni zavarovalnici, ki za določene programe veselo plačuje neomejene in mastne zneske, za druge pa postavlja omejitve in jih zavodi po doseženem obsegu dela ne smejo opravljati več, potem pa so za neopravljeno delo krivi zdravniki? Mimogrede smo našteli štiri sistemske zanke, ki jih pečenje žabjih krakov ne odpravlja. Ampak ovce (nas paciente) hranijo samo z vedno istimi žabjimi kraki.
Zadnje dni poslušamo zgodbe iz gozda strašljive energetske pravljice Teš 6. Učijo nas, kako skupina prebrisancev ugrabi državo in meni nič, njim vse izpelje mini državni udar, račune podtakne »zanamcem«, torej vsem nam ostalim. Takih skupin prebrisancev imamo, kolikor hočete. Za slabo milijardico so Istrabenz spremenili v hobotnico in sesuli uspešna podjetja. Zadnje čase na podoben način brbota med portoroškimi parcelami, kjer si ducat milijonarčkov s komolci želi izboriti čim višjo parcelno rento. Igri pravijo Zgrabi, kolikor upaš, občinski možje so voljni in mehki, sodelujoči politiki, odvetniki in župani bodo nadvse pametni že čez 15 ali 20 let. Nihče ne bo kriv za nič. Plačevali bomo pa mi – »zanamci«.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji