Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Kolumne

(SATIRA) Bruselj, imamo problem! Na dan s pismi!

Se vam zdi logično, da deset milijonov tujcev povzroča tak kaos na slovenskih cestah?
Več kot 25.000 je razlogov, da o cekinih ne govorimo, za vsaj toliko pritiskov na imenovanje »našega« komisarja. Foto Uroš Hočevar
Več kot 25.000 je razlogov, da o cekinih ne govorimo, za vsaj toliko pritiskov na imenovanje »našega« komisarja. Foto Uroš Hočevar
16. 9. 2024 | 05:00
5:17

Od nekod je pricurljalo, da je Ursula von der L. pisala precej vroče stvari Robertu G. In zdaj mi vi povejte, kako zajeziti hudournik javne radovednosti! Ena od konstrukcij, ki smo jih vzpostavili v svojem poskusnem laboratoriju politične nekorektnosti, trdi, da je von der L. pritisnila na Roberta G. Ta je pritisnil na Tomaža V., Tomaž pa na Marto K., češ da na splošno niti nima druge izbire. Marta, ki ni bila pritisnjena prvič, je udbaški pritisk vrnila Romani T. Presta Romana pa je posledično rahlo frcnila guruja predsednika Janeza Ivana s prošnjo, naj malce pritisne na Donalda T., a naj mu hkrati nikar ne pozabi sočasno poslati čestitke za izvolitev. Ko bo namreč Donald T. nedvomno ponovno (že tretjič) izvoljen, bo z največjo njemu lastno težo pritisnil na peresno lahko Ursulo von der L. in krog pritiskov bo sklenjen. Najkasneje tedaj bomo vsi zvedeli, zakaj je Robert G. pravzaprav popustil Ursuli. In Franc B. bo končno lahko sklical svoj odbor za »dišpete« (nagajanja).

Se je pa v tem začaranem krogu predsedniških pritiskov od nekod pojavil Golobov satelit, ki zahteva enakopravno obravnavo, češ da so pred ustavo vsi predsedniški pritiski in osebna pisma enako javno interesantni. Kako so Izraelci pritiskali na Ivana J., kako je na premiere pritiskal plesalec čardaša Viktor Orb., kako sta pritiskala Mattarella S. in Pahor B. drug na drugega, da sta si podala roki in si podelila viteške križce zaslug za vse zmage in noben poraz.

Razglasiti bo treba svetovni dan odprtih pisem. Ta bo tudi pojasnil, kako koristno in evropsko duhovito je ponovno uvajanje nadzora na schengenskih mejah. Ni povsem jasno, zakaj tudi Slovenija ne nadzira avstrijske in italijanske kontra meje. Namesto da bi še isti dan prijazno vrnila nadzor severozahodnih sosed, se je lotila hrvaških.

image_alt
(SATIRA) Lisjak v priliki o kislem grozdju

EU se deli na države, ki nadzirajo, in druge, ki so nadzirane. Slovenski mazohisti uživajo v vlogi nadzirancev. Čeprav bi nujno morali uvesti nadzor nad cestnimi terorturisti. Se vam zdi logično, da pet, deset ali več milijonov tujcev povzroča tak kaos na slovenskih cestah? Če se mislijo samo malce peljati skozi, svinjati zrak, cestninske postaje in povzročati komunikacijski kolaps države, če mislijo, da bi samo zaradi njihove zabave morali graditi nov avtocestni križ, oh, v tak terorizem pa ne bi smeli zlepa privoliti. Nikar novih cest! Naj plačajo posebno terortranzitno takso, naj zanjo zaprosijo dva meseca pred tranzitom in dobijo posebno dovolilnico za vožnjo na datum, ki bi ga določila država na sprejemljive dni. Zdajšnji cestni terorizem povzroča Sloveniji, njenemu okolju, ekonomiji in socialnim odnosom precej več škode kot morebitna nevarnost, da bi se v avtih skrivali potencialno nevarni begunci.

Saj tudi druga turistična središča in države (začenši z Benetkami, da o Veliki Britaniji ne izgubljamo besed), skrbno (s taksami) upravljajo terorturistične tokove. Slovenci se celo hvalijo s tem, da ponižno sprejemajo vroča pisma nadzornih držav, da zanje lovijo vohune in jim vračajo talce iz Rusije. Pohlevno izbirajo komisarje, poceni prodajo svoje banke (ki vsem slabostim navkljub tujcem prinašajo začuda lepe milijardne dobičke), razprodajo uspešna podjetja, zapravljajo za vse mogoče nakupe orožja, ameriške ali francoske tehnologije, kemije, farmacije, rekrutirajo svoje vojake na nova in nova vojna žarišča ... Malo je manjkalo, pa bi za drobiž prodali še kos železnic in kos pristanišča napihnjenim piscem pritisnjenih pisem. Seveda se tujim gospodarjem nikoli ne bomo zamerili. Kako bi sicer prišli do viteškega križca za pohlevnost?

Rešitev zdravstva pa je za Goloba, kot bi rekel keks. Robert, ki se na zdravstvo menda spozna, je rekel, da bodo prav s tem zakonom ponovno vzbudili zaupanje v zdravstvo vseh zaposlenih, pacientov in zdravnikov. Zaupanje zdravnikov že dve leti pridobiva na najbolj enostaven način: zmerja jih z žabami, z očitkom, da načrtno lenarijo v javnih zavodih samo zato, da preusmerjajo paciente v samoplačniške zasebne ustanove. Zdravniki in pacienti smo komaj čakali na te zaupanja polne Golobove ukrepe. Kako, da se jih svetovalci (ki so tu že vsaj 20 let) niso spomnili že prej? Od zakona dalje smo rešeni. Če mu v tem mandatu po kakšnem čudnem naključju ne uspe, pa mu bo treba dati še dva. Zaupanje je res na najvišji možni ravni. Enkrat bo ratalo. Sicer pa še zmeraj ostajajo na voljo vrači in izganjalci hudiča.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine