V dveh korakih lahko obvladate Vražji trilček

Nihče niti črhnil ni, ker se je že sedmič ali osmič zapored podražil bencin. Krožku šejkov smo tako prižgali zeleno luč, da lahko čez teden dni še malce dvignejo temperaturo v sodčkih nafte. Na pol skuhani žabci še opazili ne bomo, kdaj bomo pečeni.

V sodčku refoška z lege Šantoma pa je zavrelo iz povsem drugih razlogov. Koprski vinar je s pomočjo inženirke Sare Pfeifer Milčinović in najbolj znanega piranskega violinista zakuhal posebej poskočen grozdni sok Re Maggiore. Vodstvo koprske kleti je pristalo na Sarin eksperiment, v katerem so refoškovemu letniku 2020 med vrenjem ves čas predvajali Tartinijevo Sonato v D duru. Po vseh kletarskih postopkih so opazili, da se vino, ki je poslušalo Tartinija, presenetljivo odlikuje tako po vonju kot okusu.

Vino, ki so ga prekuhale glasbeno šolane kvasovke, bo zdaj na voljo le pravim pivcem, ki bodo skušali odkriti vse pozitivne vplive in posledice uživanja refoška v D duru. Direktorja Vinakopra smo vprašali, ali bodo pivci po njegovem zaužitju znali igrati tudi violino. Borut Fakin je pritrdil, da je to zelo verjetno, preučiti morajo le še, koliko sodov takega vina bo moral spiti nadebudnež, preden bo lahko rekel, da res obvlada osnove Tartinijeve virtuoznosti. Hkrati se moramo Sari posebej zahvaliti, da je kvasovkam namenila omenjeno sonato. Si mislite, kakšne bi bile posledice napoja, če bi vinu med vretjem predvajali Vražji trilček? V svetu je že tako preveč razno raznih virtuozov pod vplivom te podtalne kvasovske alkimije.

Sara - novo vino, s katerim se lahko hitreje učite igranja violine. FOTO: arhiv Vinakoper

Veliko hujša je bila grožnja, ki je šele na družbenih omrežjih pridobila eksplozivno moč in povzročila šolski mrk. Še zdaj ne vemo, ali sodniki policiji res niso dali pooblastila za preiskavo računalniškega trola, ki je objavil grožnjo. Če je sporočilo poslal kdo od mularije in je samo preizkušal stopnjo slovenske kibernetske varnosti, pa policija tega ne bi mogla odkriti, je res bolje, da jim sodniki niso prižgali zelene luči. 

Si predstavljate takega predsednika?

Drugi strašno izjemen dogodek je bila odločitev ministra Hana, da bi vseeno vodil stranko SD, saj doslej še nismo slišali za last minute kandidaturo. Tega v učbenikih ni. Pogubljeni trije kandidati se zdaj resno zgražajo nad taktiko, ki so jim jo svetovali politični trenerji. Mesec dni so se mučili, slikali, pisali programe, plačevali pijačo in sendviče prijateljem in sovražnikom, kupovali nove čevlje in suknjiče, se sekirali, šminkali, potili v fitnesu, trpeli depilacije in druge muke v kozmetičnih salonih, obiskali 122 okroglih miz in poglobljenih razprav o čarobni formuli za odrešitev slovenskega sveta. Celo besedilo slovenske himne in citate Rose Luxemburg so se učili na pamet ...

Potem pa pride en Han in se požvižga (po angleško: he whistles himself) na politični fer plej. Poglejte, jaz se na njihovem mestu ne bi pustil zlepa. Stvar je resna. In se tiče usode nas vseh. Če bi bil komaj pečeni vrhovni diktator proletariata res za enotnost in za povezanost, za solidarnost in trajnost stranke, za stokrat izraženo modrost: V slogi je moč, bi namesto samega sebe imenoval štiričlansko predsedstvo. Pa še Golob bi potem moral vsem štirim priskrbeti mesto v vladi. 

Vse pozornosti vreden dogodek je bil tudi častni doktorat, ki ga je v petek prejel bivši predsednik države zato, ker se je tako ganljivo prijel s spoštovanim italijanskim predsednikom. Na slovesnosti v Trstu so, da ne bi bilo dvomov, obesili samo eno fotografijo: to je spomenik fojbe, v katero naj bi Slovenci zmetali pol Italije in s tem dokazovali, da so rojeni genocidneži. In pod eno in edino sliko sta sadove svojega težkega dela v Trstu uživala dva sveža doktorja. Pomembno je, kaj piše v italijanskih šolskih učbenikih. Da so Italijani zelo trpeli povojno nasilje. Da to sciavi težko priznajo, in če priznajo, si zaslužijo doktorat. In to večkrat zapored, ker takih Slovencev ni ravno veliko. Če je to cena prijateljstva, miru in sloge, konju ne bomo gledali v zobe. Pač plačamo. 

In če koga po naključju morda zanima, kakšno priznanje so dobili pokojni štirje pozabljeni bazoviški junaki, ki so padli ustreljeni na bazoviški gmajni, povejmo, da pa oni častnega doktorata tokrat (niti prej) niso dobili. Ostajajo teroristi. In za teroriste vemo, kako je z njimi. Mattarella jih je po sili razmer malce (ne preveč) omenil, tako za lepši vtis. Njihove rehabilitacije še kakih 30 let ne bo. Ker še ni čas. (Kot še ni za Palestinsko državo). Zakaj bi se ukvarjali z malenkostmi !