Trend globalizacije se obrača v smeri ponovne lokalizacije.

Galerija
Prizadevanja za decentralizacijo niso le slovenska težnja zadnjih let. FOTO: Blaž Samec/Delo
V kolumni preberite:
V Sloveniji je 53 praznih naselij, dodatnih 1634 pa jih ima manj kot 50 prebivalcev, navaja Statistični urad RS (Surs). Ljudje so se po drugi svetovni vojni izselili v večja mesta ali tujino. Glavni razlogi za selitev so bili boljše zaposlitvene možnosti, šolanje in študij, ponekod pa tudi zgodovinski premiki narodov, na primer v Istri. Desetletja so kraji propadali, hiše pa se spreminjale v ruševine in skupaj z bogatim rastlinjem, ki jih je preraslo, postajale slikoviti krajinsko-arhitekturni parki, kakršen je zaselek Abitanti (24 prebivalcev). Pa bi takšni zapuščeni kraji, pogosto arhitekturno zanimivi in z izrednimi naravnimi danostmi, lahko ponovno pridobili prebivalstvo in zaživeli?
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji