V kolumni preberite: 

V zadnjem letu so vse glasnejši pozivi k družbeni aktivaciji arhitektov. Pred kratkim je stroka zapisala: »Današnji svet od arhitektov in arhitektk ter širše družbe bolj kot kadarkoli do zdaj zahteva ponovno redefinicijo družbene pogodbe. Nanjo opozarjajo civilne iniciative in različne aktivistične skupine, z zamudo sicer pa tudi različne institucije od lokalnega do mednarodnega nivoja.« Ob tem pozivu se mi poraja nekaj vprašanj. Je res naloga arhitekture, da zahteva redefinicijo družbene pogodbe? In če to razumemo kot težnjo, da arhitektura generira spremembe v družbi – kar verjamem, da je moč arhitekture –, s kakšnimi političnimi akcijami lahko to naredi?

Takoj ko rečemo, da se stroki o politiki ne spodobi govoriti, je to samo začetek prepovedi – in oblast bo za to hvaležna. Toda zgolj moralistična pozicija arhitektov brez osredotočanja na konkretne prostorske teme se lahko izrablja za specifične političnoekonomske interese zunaj polja arhitekture. To pa stroki jemlje integriteto. Kakšne so še možnosti arhitekture za pozitivne spremembe v družbi?