V nadaljevanju preberite:

A kljub naštetim izjemam je slovenski podkast izvor moje iz tedna v teden večje zadrege. Še najmanj zaradi pojavov »cringey«, kakršni so odprava nekdanjega predsednika v podkasterstvo, popkulturni alfa samci, ki intervjuje z drugimi izrabljajo za to, da govorijo o sebi, ter novomedijski guruji, ki delijo »lifestyle« nasvete, za katere javnost ni prosila. Izvor zadrege so osrednje medijske hiše, ki podkastu puščajo, da posamezniki prek njega širijo problematična, tu in tam sovražna stališča. Videti je, da staromedijska sfera podkast delno razume kot nekakšno idejno odložišče, kamor je mogoče stisniti vsebine, ki jim nikoli ne bi dali prostora v tiskani izdaji ali večernem terminu. Naj gre za intervjuje s predstavniki ekonomske elite, ki medijski mikrofon in novinarsko uslužnost izkoristijo za to, da državi pridigajo o previsokih davkih. Ali pa za intervju z znanstvenikom tehničnih ved, ki se v podkastu prelevi v doktorja sociologije in eno uro govori o domnevno pogubnem vplivu »woke« kulture. Ali pa celotni kanali temeljijo na tem, da intervjuvajo premožne, prebojne, tako ali drugače uspešne, ki potem svoj uspeh pripisujejo izključno lastnemu trdemu delu in privzdigujejo toksične ideje neizprosnega boja vsakega proti vsem.