V nadaljevanju preberite:

»Moja generacija« je v tek zgodovine stopila kot prva generacija Slovencev, ki nima prvoosebne izkušnje, zaslug, materialnega izkupička in s tem tudi ne močnega identitetnega sidra v velikih družbenih spremembah, kakršne so za predhodne generacije opuščanje socializma, restavracija kapitalizma, ustanavljanje etnično ekskluzivnih držav ter integriranje v ekonomsko, vojaško in ideološko realnost evropske in širše zahodne paradigme. V kolumni ugotavljam, da spreminjanje sveta za našo generacijo ne pride v poštev, dokler je zadnji veliki zgodovinski prelom tako blizu v času in izkupiček starejših generacij služi kot njegov branik, ter da smo generacijsko, kot vse kaže, obsojeni na dobo strahovitega dolgčasa in pomanjkanja idej. V kolumni, ki ni prav kvalitetno branje in je le napol presnovljeno premišljevanje, kakršnega so pač zmožni 23-letniki, podležem vsem skušnjavam mladih avtorjev: napovedujem prihodnost, hlinim svetobolje in se predajam fatalizmu.