V nadaljevanju preberite:

Obstajata dve možnosti: bodisi so podpisniki odprtega pisma skrajno neresni in neodgovorni pri artikulaciji svojih argumentov (s čimer se izločajo kot relevantni sogovorniki pri političnem vprašanju, v katero posegajo) bodisi načrtno manipulirajo z namenom, da bi izpodbijali legitimnost politične strani, s katero se ne strinjajo.

A težava je, da so ugriznili v prevelik zalogaj. Stran, s katero se ne strinjajo, je Vlada Republike Slovenije in vsa opozicija. Seveda je lahko nekaj zelo plemenitega v tem, da se zoperstaviš tako širokemu političnemu konsenzu v imenu vrednot in stališč, ki jih imaš za pravilne. Zmota je namreč lahko zelo široka. Toda ko z odkritimi lažmi izpodbijaš demokratično legitimnost nasprotnika, ko vojno hujskaštvo pripisuješ tistim, ki si prizadevajo za obrambo demokratične države, ki je žrtev genocidne agresije, medtem ko sam v imenu eteričnih geopolitičnih meglic zagovarjaš ideološki okvir, s katero vojno upravičuje agresor – potem gre tu za nekaj povsem drugega kot za pogumno disidentstvo. Gre za klice populistične politike, ki v imenu »pravega ljudstva«, ki ni reprezentirano v stališčih sedanjih političnih elit, širi podlago za nastanek nove iliberalne paradigme v slovenski politiki, tokrat z levičarskim predznakom.