V nadaljevanju preberite:

Če bi bil evropski poslanec, bi se že tako solidna večina evroposlancev iz Slovenije, ki so Ursuli von der Leyen dali košarico, povečala za en glas. Tudi jaz bi glasoval proti njej, toda moji razlogi bi bili drugačni od razlogov poslancev SDS, ki so bili v zadnjih letih njeni najbolj konsistentni kritiki; morda celo diametralno nasprotni.      

Mislim, da je evropska komisija pod njenim vodstvom storila premalo za zajezitev iliberalnih vladavin v EU. Merim na nedemokratične prakse tistih evropskih vlad, ki so v besnem boju proti političnim nasprotnikom tako sprevrgle demokratična pravila igre, tako poškodovale vladavino prava, neodvisnost nadzornih institucij in avtonomijo civilne družbe, da bi njihove države danes ne dosegle kriterijev za včlanitev v EU.

Hkrati je komisija – in Ursula von der Leyen osebno – nagrajevala oblasti, ki počnejo enako v državah, ki si (vsaj nominalno) prizadevajo za članstvo v EU. Mislim zlasti na Srbijo, a tudi na Bosno, kjer je EU odigrala perfidno vlogo – kot pijanec plota se oklepa daytonske ureditve, čeprav bi morala zaradi njene nedemokratične disfunkcionalnosti stremeti k njeni reformi –, obenem pa držala štango akterjem (Dodiku in hercegovski HDZ), ki bi jo radi uničili v imenu nacionalističnega revanšizma.

Pri urejanju odnosov med Kosovom in Srbijo je bila vloga EU le za odtenek boljša, je pa bila zato skrajno škodljiva glede »Severne« Makedonije, kjer je podpirala nacionalistična izsiljevanja njenih sosed; in sicer do te mere, da je vzbudila evroskeptično reakcijo, ki je spodnesla tla proevropski vladi. Res, uspehi, vredni nagrade.