V nadaljevanju preberite:

Prejšnji teden je v Švici potekala mirovna konferenca o Ukrajini. Sklepni dokument konference, ki ga je podpisalo okoli osemdeset držav, sloni na štirih točkah. Prva poudarja, da mora vsak mir v Ukrajini temeljiti na upoštevanju ukrajinske suverenosti in njenih mednarodno priznanih meja. Druga točka zadeva jedrsko varnost, tretja prehransko varnost, zlasti držav uvoznic ukrajinskega in ruskega žita, četrta poziva k takojšnji izmenjavi vojnih ujetnikov, še zlasti pa civilnih zapornikov.

Vsaka od točk je zaušnica Putinovi Rusiji. Prva je izrecna zavrnitev »ponudbe«, ki jo je Putin podal le nekaj dni pred začetkom konference in je pravzaprav prvi konkretni pogoj, ki ga je Rusija od začetka vélike invazije postavila za končanje vojne. V veliko presenečenje in neizmerno ogorčenje (opozorilo: sarkazem) vseh tistih, ki so nas dve leti prepričevali, da glavni razlog za vojno ni ruski ekspanzionizem, ampak širjenje Nata, so bili Putinovi pogoji zelo ozemeljske narave: Ukrajina se mora umakniti iz pokrajin, ki jih je okupirala in – v eklatantnem nasprotju z mednarodnim pravom – anektirala Rusija.