
Neomejen dostop | že od 14,99€
Verjetno ste v dneh, ki so za nami, opazili zanimivo političnooglasno kampanjo. Plakati sicer niso izdali, kdo je naročnik, so si pa domišljali, da nam ponujajo nadvse zanimive ideje. Na enem se je znašel iz konteksta davne zgodovine iztrgan verz Gregorčiča, ki pravi: »Pod streho našo tuji rod naj gost nam bo, a ne gospod.« Na drugem, ki se me je še posebej dotaknil, pa nas je čakala ugotovitev, ki je mimo vozečim sporočala menda nesporno dejstvo: »SLOVENCI HOČEMO DRŽAVO, ZA KAKRŠNO SMO GLASOVALI NA PLEBISCITU.« Sprašujem se, čemu uporaba velikih tiskanih, in si odgovarjam, da bržkone zaradi tega, da se izognemo dilemi, ali je treba tudi plebiscit, tako kot božič, po spodobnem zapisovati z veliko.
Plehka kombinacija kolcanja po preteklosti, metanja Gregorčiča v kontekste prihodnosti in povzdigovanja domnevne moralne in idejne čistosti očetov naše samostojnosti. Pokroviteljska drža, ki namiguje, da nečesa ne razumemo najbolje, da smo se od nečesa oddaljili, da smo se nekako izrodili. A štekaš, ti, ki to bereš? Očitno ne! Če bi razumela ali razumel, se danes ne bi znašli v realnosti, kjer nam na naši zemlji gospodujejo tujci in kjer živimo mimo tistega, kar so nam z osamosvojitvenim duhom predali očetje in matere naše domovine. Si nehvaležna p..., ki potrebuje ponovno kalibracijo političnomoralnega kompasa!
Komentarji