Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Bitja, ki naseljujejo vmesni svet med zverjo in človekom

Posebno doživetje je videti medveda v gozdu z varne razdalje. Zakaj je ta posebna žival od nekdaj burila duhove ljudi?
Medvedka velja za eno od najbolj požrtvovalnih in zaščitniških mam v živalskem svetu. FOTO: Jože Suhadolnik
Medvedka velja za eno od najbolj požrtvovalnih in zaščitniških mam v živalskem svetu. FOTO: Jože Suhadolnik
3. 8. 2024 | 05:00
27:49

V nadaljevanju preberite:

Miha medvedko dobro pozna. »Ko je pred osmimi leti prišla v ta gozd, je imela že mladičke, kar pomeni, da je zdaj stara okoli dvanajst let.« Medvedi, kot sem kasneje prebrala, lahko dočakajo tudi trideset let, a mnogi zaradi odstrela živijo bistveno manj. Mladička bosta z mamo ostala tri leta, potem bosta nekaj časa ostala skupaj in se kasneje ločila ter se preselila tudi do trideset kilometrov stran, razlaga Miha. Pozna tudi njeno staro mamo, ki se pojavlja na tej isti lokaciji in ima trenutno kar tri mladiče. »To, da se medvedi vračajo, je dober znak, saj to pomeni, da jih ne ogrožamo in da se na nas niso navadili. Tudi na hrano jih nočemo navaditi.« In res, Miha je med gozdne skale vrgel le nekaj pesti koruze in nekaj jabolk, ki so jih bili medvedi v teh vročih dneh najbolj veseli.

Kakšne izkušnje je imel z bližnjimi srečanji zunaj varne opazovalnice? Bilo jih je že na tisoče, a niso bili nič posebnega, saj se medved, ko zavoha ali sliši človeka, umakne. V teh krajih je medved stalnica. Prvega je videl, ko je bil še otrok, za hišo v sadovnjaku je plezal na jablano. Tudi letos, ko so jabolka obrodila, se bodo medvedi iz gozda odpravili na pojedino v sadovnjake ali na lokacije, kamor bodo lovci odlagali veliko jabolk za jelenjad. Nič več jih ne bo okoli opazovalnic.

Ideja, da bi imel fotografske safarije, je dolgo rasla v njem in se mu je zdela vedno bolj zanimiva, čeprav so bili na začetku lovci in okoliški prebivalci polni dvomov. Ideja je postala realnost, ko je v Loški Potok prišel švicarski biolog Jacques Ioset in v gozdu zgradil prvo opazovalnico. Še vedno se vrača sem. Kasneje je Miha odpotoval na Finsko, kjer tovrstna dejavnost za fotografsko občudovanje medvedov že dolgo obstaja, da bi se seznanil, kako to delajo pri njih. Zdaj ima na različnih lokacijah v globokem gozdu že 32 hišk. Kot mi je pripovedoval že pred dvema letoma, ko sem bila tukaj, jih tako veliko nima zato, da bi pripeljal sem čim več ljudi, kajti to ni množični turizem, ampak zato, ker se medvedi glede na letne čase in glede na to, kje je hrana, selijo na različne konce gozda. Medvedi so nomadi. »Kadar je v gozdu čemaž, ko obrodijo sadna drevesa, jih ni na krmišča. Ko aprila raste mlada trava, se pasejo po travnikih, ko presahne Cerkniško jezero, pridejo po ribe. Jeseni se pripravljajo na zimsko spanje in pojedo na tone žira. Zelo dobro vohajo. Ko miš, ki si dela zalogo, zakoplje v zemljo nekaj zrn koruze, jih medved takoj zavoha, odkoplje in poje.«

Profesionalni ali ljubiteljski fotografi prihajajo k njim z različnih koncev sveta, iz Nemčije, Velike Britanije, Italije, tudi iz Indije in Tajvana. Posnetki medvedov na Notranjskem, ki jih znani fotografi objavljajo na instagramu, imajo več milijonov ogledov. Avstrijski fotograf je pred leti izdal izjemno knjigo, v kateri nastopajo samo rjavi medvedi z Notranjskega, ki jih je posnel prav v teh opazovalnicah.

 

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine