Evro in njegove julijske prelomnice

V kolumni preberite: 

Dober teden po objavi podatka, da je evrska inflacija maja presegla rekordnih osem odstotkov, je Evropska centralna banka (ECB) ta četrtek sprejela pričakovano, a prelomno odločitev – o julijskem zvišanju obrestnih mer, prvem po enajstih letih. Najsibo naključje ali ne, a zdi se, da je julijska vročica čas, ko se dogajajo ključne stvari, z dolgoročnimi posledicami za življenje ljudi v zdaj 343-milijonski evrodeželi.

Kaj je nauk dviga obrestnih mer julija 2011, ki je evrodeželo »pomagal« potisniti v recesijo v obliki črke W, Slovenijo pa pahnil na rob vstopa trojke? Kako so se razmere nato umirile s prihodom »super Maria« Draghija in kako se je evrska oblast zadnje desetletje ubadala predvsem s posledicami finančne in pandemične krize, aktualna visoka inflacija pa jo je morda ujela na levi nogi? Sta zdaj alternativi le recesija in stagflacija in zakaj je obdobje zelo nizke inflacije v vsakem primeru le še zgodovina?