![Oktobra 2019, ob primopredaji na čelu ECB med Mariom Draghijem in Christine Lagarde, se je zdelo, da prihaja čas za normalizacijo denarne politike, a je že čez nekaj mesecev udarila pandemija. Foto:Paolo Giandotti/ Via Reuters](https://www.delo.si/media/images/20220610/1216011.width-660.jpg?rev=1)
Neomejen dostop | že od 14,99€
V kolumni preberite:
Dober teden po objavi podatka, da je evrska inflacija maja presegla rekordnih osem odstotkov, je Evropska centralna banka (ECB) ta četrtek sprejela pričakovano, a prelomno odločitev – o julijskem zvišanju obrestnih mer, prvem po enajstih letih. Najsibo naključje ali ne, a zdi se, da je julijska vročica čas, ko se dogajajo ključne stvari, z dolgoročnimi posledicami za življenje ljudi v zdaj 343-milijonski evrodeželi.
Kaj je nauk dviga obrestnih mer julija 2011, ki je evrodeželo »pomagal« potisniti v recesijo v obliki črke W, Slovenijo pa pahnil na rob vstopa trojke? Kako so se razmere nato umirile s prihodom »super Maria« Draghija in kako se je evrska oblast zadnje desetletje ubadala predvsem s posledicami finančne in pandemične krize, aktualna visoka inflacija pa jo je morda ujela na levi nogi? Sta zdaj alternativi le recesija in stagflacija in zakaj je obdobje zelo nizke inflacije v vsakem primeru le še zgodovina?
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji