V nadaljevanju preberite:

Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) je v sredo, prvič po letu 2018, pričakovano podražila denar in dvignila svojo ključno obrestno mero za četrt odstotne točke, z nič na 0,25 odstotka, ob tem pa nakazala še šest podobnih dvigov do konca leta. Po zdajšnjih projekcijah naj bi se tako konec leta ključna ameriška (in de facto tudi svetovna) obrestna mera povzpela na 1,9 odstotka, decembra 2023 pa na 2,8 odstotka.

Kaj bo po mnenju ekonomista Blaža Hribarja v prihodnje vplivalo na razmerje med dolarjem in evrom? Kaj je botrovalo odločitvi Feda, da začne serijo zvišanj obrestnih mer? Kaj o zgodovinskem dvigu obresti meni predsednica ECB Christine Lagarde?