Za digitalni prehod je deregulacija nujno potrebna

Smo v obdobju digitalne transformacije, v katerem je učinkovit in konkurenčen telekomunikacijski sektor še posebej ključen za gospodarsko rast, tehnološki napredek in strateško avtonomijo Evropske unije (EU). Pri tem lahko pretirana in nesorazmerna regulacija postane velika ovira za naložbe v omrežja naslednje generacije in nove tehnologije, kar vpliva na kakovost in razvoj novih storitev za končne uporabnike.

Evropski regulatorji se izziva zavedajo in izvajajo postopne prilagoditve, ki bodo uvedle manj strogo ogrodje za podporo naložbam v novo infrastrukturo in tehnologije ter doseganje ambicioznih ciljev digitalne transformacije do leta 2030.

Leta 2024 je evropska komisija predstavila paket za digitalno povezljivost, niz ukrepov, namenjenih pospeševanju razvoja omrežij. Med njimi si v aktu o gigabitni infrastrukturi (GIA) prizadeva poenostaviti in pospešiti uvajanje visokozmogljivih omrežij (VHCN) z zmanjšanjem administrativnih bremen in stroškov gradnje. Priporočilo o gigabitnih omrežjih nacionalnim regulativnim organom pa prinaša smernice o pogojih dostopa do omrežij operaterjev z znatno tržno močjo. Cilj spremljajoče tako imenovane bele knjige Kako obvladati potrebe Evrope po digitalni infrastrukturi? je sprožiti razpravo med deležniki, državami članicami in mednarodnimi partnerji o oblikovanju prihodnje politike EU.

Priporočilo o gigabitnih omrežjih vsebuje predvsem smernice za nacionalne regulatorje o tem, kako izboljšati dostop do omrežij, ki jih upravljajo prevladujoči ponudniki telekomunikacijskih storitev. Spodbuja tudi regulatorje, naj razmislijo o komercialnih sporazumih, ki podpirajo uvajanje VHCN, in odsvetuje uvedbo pravil o nediskriminaciji za operaterje, ki delujejo izključno na veleprodajnem trgu. Priporočilo prav tako poudarja pravičen dostop do gradbene infrastrukture in poziva k deregulaciji veleprodajnih cen dostopa VHCN.

Že omenjena bela knjiga opisuje tri ključne stebre za krepitev evropske digitalne infrastrukture: vzpostavitev ekosistema povezanega sodelovalnega računalniškega omrežja (t. i. omrežja 3C – Connected Collaborative Computing Network), dokončanje vzpostavitve enotnega digitalnega trga ter zagotavljanje varnih in odpornih infrastruktur.

Drugi steber – dokončanje vzpostavitve enotnega digitalnega trga – se osredotoča na spodbujanje povezljivosti z vzpostavitvijo regulativnega okvira, ki spodbuja naložbe v VHCN. To vključuje ukrepe za pospešitev izklopa bakrenih omrežij in spremembo politike dostopa, ki naj bo usmerjena na okolje z zgrajenim optičnim omrežjem, predlog evropskega veleprodajnega dostopnega produkta in priporočilo, naj se ne določajo trgi za domnevno predhodno (ex ante) regulacijo.

V zadnjem času vse bolj pridobiva veljavo širša razprava o deregulaciji. Tako Draghijevo poročilo iz leta 2024, katerega cilj je spodbujanje evropskega enotnega digitalnega trga (EDT), kot tudi kompas konkurenčnosti EU 2025 poudarjata potrebo po zmanjšanju regulativnih bremen, ki zavirajo naložbe v nova omrežja in tehnologije. Ključni pomisleki vključujejo odpravo regulativnih asimetrij med operaterji na istem trgu in med evropskimi državami, zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev v vseh državah članicah EU in poenostavitev celotnega regulativnega okolja.

Slovenski telekomunikacijski sektor je v tej razvijajoči se krajini zanimiv primer. Država ima eno najvišjih stopenj razširjenosti rabe mobilne telefonije v Evropi, pri čemer na prebivalca pride 1,3 telefona. Fiksno širokopasovno omrežje dosega 87,98 odstotka gospodinjstev. Konkurenca je s štirimi infrastrukturnimi operaterji tako v fiksnem kot mobilnem segmentu in s številnimi ponudniki storitev močna. Uvajanje nove infrastrukture je prav tako na zelo napredni ravni in v več pogledih presega evropsko povprečje, vključno s pokritostjo z optičnimi omrežji do doma/stavbe (FTTH/B), ki znaša približno 80 odstotkov gospodinjstev, in pokritostjo s 5G, ki dosega 80 odstotkov prebivalstva Slovenije.

Tudi ob upadajočemu tržnemu deležu ostaja Telekom Slovenije ključni investitor v nacionalno telekomunikacijsko infrastrukturo in predstavlja polovico vseh naložb v sektorju v zadnjem desetletju. Kljub temu je od leta 2020 Telemach vodilni ponudnik širokopasovnega dostopa do interneta, predvsem prek svojega kabelskega omrežja, ki pokriva 47,7 odstotka gospodinjstev.

Slovenski mobilni trg je prav tako zelo konkurenčen, s tremi glavnimi operaterji in rastočim četrtim igralcem. Kljub temu ostaja Telekom Slovenije eden najbolj reguliranih operaterjev v Evropi, asimetrično uvrščen kot operater z znatno tržno močjo v fiksnem dostopu kljub razpoložljivosti različnih infrastruktur (optika in kabel).

Drugod po Evropi regulativni organi že sprejemajo ukrepe za deregulacijo. Oktobra 2022 je avstrijski telekomunikacijski regulator TKK ugotovil, da zaradi pozitivnega vpliva komercialnih sporazumov fiksni trg za dostop do interneta ne zahteva več predhodne regulacije. Podobno je španski regulator CNMC januarja 2025 začel posvetovanja o deregulaciji Telefónice na veleprodajnem trgu fiksnega širokopasovnega dostopa.

Dolgotrajno veliko in asimetrično regulativno breme bi nedvomno vplivalo na prihodnje možnosti telekomunikacijskih operaterjev, kot je Telekom Slovenije, in jim otežilo vlaganja v nove tehnologije ter zagotavljanje visoke kakovosti in razvoja novih storitev v korist končnih uporabnikov in države. Regulativno breme postaja vse večja ovira za evropsko konkurenčnost. Kljub zavezanosti EU k boljši regulaciji dve tretjini podjetij navajata pretirane regulativne omejitve kot ključno oviro pri odločitvi za dolgoročne naložbe, kar je razvidno iz raziskave o naložbah Evropske investicijske banke (EIB) iz leta 2023. Tudi sama evropska komisija je sicer poudarila, da mora biti regulacija sorazmerna, stabilna, skladna in tehnološko nevtralna.

Da bi ohranili vodilni položaj Evrope v digitalni povezljivosti, morajo tako institucije EU kot tudi nacionalne in lokalne institucije poenostaviti regulativne okvire in pospešiti upravne postopke. Leto 2025 bo za nacionalne regulativne organe po vsej Evropi ključno, saj morajo najti pravo ravnovesje med spodbujanjem konkurence in naložbami v omrežja naslednje generacije.

***

Elisabetta Cafforio, partner v Arthur D. Little Società Benefit S.p.A.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.