Sramotni babyboomerji ali sramotno moraliziranje Economista

Delo je 11. februarja ponatisnilo prevod članka iz londonskega Economista z naslovom Babyboomerji ohranjajo svoje slabe navade tudi po upokojitvi. Članek navaja podatke o problematičnem vedenju te generacije današnjih upokojencev in sklene pregled s stavkom: »Generacije, ki se zdaj sramotno starajo, so bile sramotne tudi v mladosti in srednjih letih.« Tak sklep je možen samo ob popolnem spregledu zgodovinskih okoliščin in zaslug te generacije, to je, ob popolnoma odsotni analizi vzrokov »slabih navad«, njihovi psihologizaciji in pedagogizaciji, česar si renomirani časnik ne bi smel privoščiti.

Sam pripadam »mirni generaciji«, to je generaciji, ki je še doživela vojno in je od številne povojne generacije starejša od deset do dvajset let; dovolj, da sem jo lahko kritično spremljal. Leta 1968 sem bil star 28 let.

The Economist navaja – na osnovi pričakovano preverjenih podatkov – da se je v ZDA pa tudi drugih bogatih deželah, Veliki Britaniji, Avstraliji, Franciji, Španiji, na Nizozemskem, Japonskem, nesorazmerno povečalo število različnih pregreh med ljudmi, starimi 55 let in več: širijo se spolno prenosljive bolezni, alkoholizem, odvisnost od drog, smrti zaradi zlorabe drog, promiskuiteta, razveze zakona, kazniva dejanja, »politično nasilje«, depresija, zasegi nepremičnin, samomori. Tisti, ki so še pri močeh, pa se združujejo v »upokojenskih skupnostih«, spominu na promiskuitetne komune, in žurirajo v »rimskih togah« (člankar je imel v mislih tunike; ni pomembno). Zdaj niso več problem mlade generacije, ki so spodobne, ampak stari babyboomerji. »Včasih je politike skrbela revolucionarna in lahkomiselna mladina, danes pa najstarejši obremenjujejo javne službe, povzročajo kaos v nacionalni politiki in so odgovorni za vse večji delež družbenih problemov.«

Dr. Blaž Mesec. FOTO: Osebni arhiv

Zakaj je ta generacija tako zabredla? »Generacija X se je rodila staršem, ki so ... prešli iz vojne v blaginjo, se mladi poročili, zgodaj imeli otroke in jih vzgajali z minimalno pozornostjo.« Zdi se, da to ni dovolj močan razlog za take hude zastranitve. Člankar zato doda: »Odraščali so v času osvinčenega bencina (ki so ga dolgo povezovali z impulzivnim vedenjem).« Ob tem se spomnimo na naše domače teorije o vplivu DDT na pomanjkljivo »maskulinizacijo« moških, kar baje vodi do propada civilizacije. In še en vzrok: ... »propad družbenih norm«, kajti »imeli so dostop do kontracepcije, splava in pop glasbe«. Ni čudno, da človek moralno propade ob starševskem zanemarjanju, v bencinskih hlapih in – za Economist – propadu družbenih norm zaradi kontracepcije. To so vzroki v otroštvu in mladosti. So pa tudi kasnejši vzroki. Ta generacija se je konformirala, si ustvarila primeren življenjski standard. So bogati, imajo svoje hiše, nimajo otrok in vnukov ali pa jim ni treba skrbeti zanje, ker se je »razširilo plačljivo varstvo otrok v obliki vrtcev«, ki jih – še ena nespodobnost – subvencionira vlada. Skratka, so »ledig in fraj« in že v mladosti pokvarjenim ostane samo še ekscesno uživanje, ki povzroča težave družbi. Tolikšne konservativnosti že dolgo ne!

Kdo so babyboomerji in v kakšnem času so preživljali mladost in zrela leta? Da bi postavili trditve članka v kontekst, bi bil dovolj en sam stavek: babyboomerji so generacija študentske revolucije 1968, revolucije, ki je zajela ves zahodni svet. To je generacija najpomembnejšega protestnega demokratičnega gibanja v drugi polovici preteklega stoletja, gibanja, ki je vplivalo na politiko vlad v ZDA in drugod. Tudi v socialistični Jugoslaviji so tedaj študentje zahtevali »debirokratizacijo« in »pravi socializem«. Morda bi dodali še: to je generacija hipijev. Ker pa mlajše generacije o tem očitno ne vedo kaj dosti, naj dejanja te generacije opišem nekoliko podrobneje.

Babyboomerji ohranjajo svoje slabe navade tudi po upokojitvi

Generacije, rojene med letoma 1946 in 1964, so se po eni strani upirale družbenemu svetu, v katerega so se rodile, po drugi strani pa se zavzemale za svoboščine, ki jih je ta svet omejeval. Obdobje od poznih petdesetih do zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja je zaznamovala vojna, ki so jo vodile ZDA v Vietnamu (1955–1975). Številne generacije mladih Američanov so žrtvovale svoja življenja »v obrambi demokracije proti komunizmu«, v resnici pa v dolgotrajni vojni za geostrateško prevlado, vojni, ki se je končala z umikom iz Vietnama in združitvijo Severnega in Južnega Vietnama, to je, s prevlado komunističnega severnega dela nacije (1976). Mladi so protestirali proti obveznemu naboru in proti nepravični, imperialistični vojni. Slike pokola nedolžnih civilistov v vietnamski vasi My Lai so tedaj obkrožile svet in vzbujale čustva solidarnosti z upornimi ameriškimi študenti. Ti so pod geslom »ljubezni, ne vojne« (Make love not war) poleg drugega organizirali protestni pohod na Pentagon (1967). Njihovi protesti so bili uspešni. Amerika se je – tudi iz drugih razlogov – umaknila iz Vietnama, predsednik Nixon je končal vojno. Kasneje so ukinili obvezni nabor. Protestniki pa so plačali tudi ceno v človeških življenjih. V tako imenovanem Kent State Massacre (1970) je nacionalna garda ubila štiri študente protestnike.

Babyboomerji ne zaslužijo, da jih ima za »sramotne v mladosti in zrelih letih«. FOTO: Š Brian Snyder/Reuters

Mladi so protestirali proti okostenelosti političnega sistema in proti puritanski hipokriziji v kulturi. Podpirali so sočasno gibanje za državljanske pravice proti rasni diskriminaciji in segregaciji (Martin Luther King). Zahtevali so spremembe izobraževalnega sistema na univerzah. Zavzemali so se za alternativne življenjske sloge, življenje v skupnostih – komunah in podobno. Hipiji so se predstavljali kot »cvetlična moč« (Flower power). Sočasno sta se razmahnila feministično gibanje in gibanje za pravice istospolno usmerjenih. Del te kulturne revolucije je bila tudi seksualna revolucija, zavzemanje za odkrito govorjenje o spolnosti in za bolj sproščene spolne odnose. Študentsko gibanje je dejansko zajelo vsa področja kulture, še posebej je vzcvetela pop glasba. To je bil čas festivala v Woodstocku (1969), čas Beatlov, Rolling Stonesov, Jimmyja Hendrixa, Janis Joplin, Johna Lennona, Boba Dylana. Ne nazadnje, leta 1970 smo prvič praznovali dan Zemlje in s tem začetek skrbi za okolje in podnebje.

Kakšni so nasledki tega gibanja? Večje uveljavljanje žensk v družbi, več pravic spolnim manjšinam, manj rasne diskriminacije (temnopolti predsednik Obama), sprostitev izobraževalnih poti, obogatitev pop kulture v glasbi in drugih umetnostih, razvoj okoljske zavesti in ekoloških gibanj. Ni mogoče zanikati negativnih vplivov predvsem uživanja drog in zasvojenosti.

Za tem so prišla osemdeseta in devetdeseta leta, padec berlinskega zidu, železne zavese, razpad Sovjetske zveze, unipolarni svet in vzhajanje Kitajske. V kulturi pa računalniki, splet, spletna družbena omrežja; ruska agresija na Ukrajino in razpad mednarodnih mirovnih institucij v politiki grobe sile.

Kaj se je zgodilo z babyboomerji? Podatki, na katerih gradi zgodbo The Economist, so zgolj prvi korak k analizi: razčlenjeni so po starostnih skupinah in delno po spolu. Za ZDA bi morali ugotoviti, koliko je v teh generacijah veteranov dvajsetletne vietnamske vojne. Ne bi se čudil, če bi zaradi telesnih in duševnih poškodb iskali uteho v alkoholu, drogah in zašli v kriminal. Za druge morda velja, da svoj sproščeni, antipuritanski mladostni življenjski slog ponavljajo v starosti. Zakaj gre člankarju to v nos? Vsekakor zato ne zaslužijo, da jih ima za »sramotne v mladosti in zrelih letih«. Poskrbeli so za prevetritev usmrajene politike, obsodbo prikrivanja vojnih zločinov in vnesli duha človeške prizadetosti in upanja v ravnodušje, pehanje za denarjem in oblastjo in čaščenje grobe sile.

Sočasno sta se razmahnila feministično gibanje in gibanje za pravice istospolno usmerjenih. FOTO: Adrees Latif/Reuters Pictures

Njihov zgled je dragocen tudi za sedanje stanje v svetu. V Srbiji se je proti pokvarjeni oblasti dvignila nova generacija študentov in pritegnila vse sloje. Morda še ni čas, da bi se dvignila ameriška mladina; če bi se ruska, bi bil čudež.

Ob objavi prevoda tega članka Economista v Delu se sprašujem: mar ni nihče opazil, da članek zamolčuje vse, kar je pozitivnega prinesla ta generacija s svojo človeško prizadetostjo in aktivizmom? Se tudi pri nas širita novi konservativizem in puritanstvo, ki jima grejo na živce ne samo kontracepcija, ampak tudi vrtci, ki jih podpira država?

***

Dr. Blaž Mesec, psiholog, upokojeni profesor na Fakulteti za socialno delo.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno tudi stališča uredništva.