Ali več orožja res pomeni varnost za Evropo?

Generalna skupščina ZN je decembra leta 2022 razglasila 5. marec za mednarodni dan ozaveščanja o razorožitvi in ​​neširjenju orožja. Zapisali so, da prizadevanja za razorožitev pripomorejo h krepitvi miru in varnosti, preprečevanju in končanju oboroženih spopadov ter omejevanju človeškega trpljenja, ki ga povzroča orožje. O tem mediji niso poročali. Raje so poročali, kako so politiki v Evropi razglašali, da prizadevanja za oborožitev prispevajo h krepitvi miru in varnosti ter k preprečevanju in končanju oboroženih spopadov. Še vedno kar tekmujejo, kdo bo več davkoplačevalskega denarja zapravil za oborožitev. Užaljeni so, ker v tej fazi ZDA in Rusija nočeta za pogajalsko mizo o miru v Ukrajini prisotnosti ljudi, ki nasprotujejo miru in strašijo, da se Rusija ne bo ustavila, če je ne premagamo.

Ali ni Evropa imela že vsaj dveh priložnosti preprečiti ali končati vojne v Ukrajini? Prva priložnost je bil sporazum iz Minska, kjer so pomembno vlogo igrali Nemčija, Francija in OVSE. Kljub očitnemu kršenju sporazuma z obeh strani Evropejci niso znali ali pa niso hoteli uresničiti tega sporazuma, ki naj bi preprečil vojno.

Naslednja priložnost je bil osnutek sporazuma iz Carigrada, pri čemer se je spet vmešala Evropa, tokrat Boris Johnson, ki je nasprotoval premirju. Pobudo Viktorja Orbána za mir in njegov obisk pri Putinu in Zelenskem so evropski politiki označili za izdajo. Ves čas so razglašali, da je treba Rusijo premagati, sicer bo naslednje leto že v Berlinu, in da bo Putin po Ukrajini napadel še druge evropske države, kar so številni poznavalci geopolitike označili za propagandno izmišljotino vojnih hujskačev. Evropski politiki so sklenili, da se s Putinom niti pogovarjati nočejo, in kaže, da se tega držijo še danes. Zato ker vojna ni bila ustavljena, ampak napajana z vedno več in vse močnejšim orožjem, je Ukrajina zdaj razrušena, imamo milijon mrtvih ali pohabljenih ter na milijone razseljenih, pa tudi del Ukrajine, ki ni več Ukrajina. Ali so akterji, ki kličejo k orožju, sokrivi za to tragedijo? Ali več orožja res pomeni varnost?

Ogorčena Evropa je skupaj z ZDA od začetka napada oboroževala Ukrajino, sprejemala vse več sankcij proti Rusiji in omejila gospodarsko sodelovanje z Rusijo. S tem so evropski voditelji najbolj škodili svojim državam. Brez ugodnih cen pri nakupu energentov evropske države gospodarsko stagnirajo, prebivalstvo pa postaja vedno bolj revno. Nakup dragih energentov v evropskih državah pa je bil všečen ZDA, saj so povečale svoj izvoz energentov v Evropo. Prav tako so bile rezultat upada gospodarskega sodelovanja Evrope s komplementarno Rusijo gospodarske koristi ZDA.

Provokacija s širjenjem Nata v Ukrajino je izbila dno za agresijo Rusije. Šele današnja ameriška politika priznava, da je bilo širjenje Nata velika napaka. Politiki in večina medijev so takrat širili »resnico«, da je bil napad Rusije na suvereno Ukrajino popolnoma neizzvan, medtem ko sedanji politični vrh v ZDA ugotavlja, da je bil ta napad izzvan in skladno s tem tudi glasuje v ZN. Res je, da je Rusija agresor, kar pomeni nedvomno kršenje mednarodnega prava, in da je Ukrajina žrtev. A o vzrokih za rusko agresijo se politiki nočejo spraševati. Ali ni namera nova namestitev vodenih raket v Nemčiji spet provokacija in grožnja za mir v Evropi? Kaj pa pomeni prisilna jezikovna asimilacija za približno četrtino prebivalstva v Estoniji, o čemer poroča Amnesty International? Ali molk politike ob tej diskriminaciji in kršenju človekovih pravic prispeva k varnosti v EU?

Trump se ne počuti ogroženega od Rusije. Mir gradi tako, da se pogovarja s Putinom in vzpostavlja diplomatske aktivnosti z Rusijo. Kaže, da si je Trump izračunal, da boljši odnosi z Rusijo lahko gospodarsko koristijo ZDA. Upamo lahko, da bo podobno ugotovil ob urejanju odnosov s Kitajsko oziroma Tajvanom. Ali lahko upamo, da bo Trump ugotovil tudi, da vse ameriške vojaške baze v Evropi preveč stanejo in bodo ZDA končno odšle iz Evrope ter s seboj odpeljale vse svoje jedrske konice? To bi bil prispevek k večji varnosti v Evropi. Vzpostavitev dovolj širokega pasu brez orožja in vojaških manevrov na vzhodu EU pa bi bil pravi korak k zagotavljanju trajnega miru v Evropi.

Osrednja tema pogovorov o miru v Ukrajini je garancija, da bo vojna zares končana, ne pa da bo začasno premirje služilo za dostavo novega orožja. Trumpu je zdaj že jasno, da širitev Nata v Ukrajino ne pride v poštev, kar je Rusija ves čas zahtevala. Za trajni mir bo verjetno treba zagotoviti v Ukrajini spoštovanje človekovih pravic, predvsem uporabo lastnega jezika za vse uradne manjšine, tudi rusko. Ali ni usklajevanje z evropsko zakonodajo in zagotavljanje evropskih vrednot ter odprava korupcije najboljša pot, ki lahko Ukrajini zagotovi mir in ne na deset tisoče evropskih vojakov ter rakete. Avstrija je lahko zgled nevtralne države, kot bi lahko postala Ukrajina, če res želi jamstvo za trajni mir. Nobene vojaške »mirovne« enote ne morejo biti učinkovitejše.

Kdaj bodo vodje evropskih držav doumeli, da je treba odnose z Rusijo izboljšati, ne pa na vzhodno mejo EU ali celo v Ukrajino pošiljati na deset tisoče vojakov, da je treba gospodarsko sodelovanje z Rusijo normalizirati, ne pa uvajati novih paketov sankcij, da je treba graditi odnose na spoštovanju različnosti, ne pa na sejanju strahu in provokacijah? Evropska skupnost za premog in jeklo, predhodnica EU, je bila po drugi svetovni vojni ustanovljena zato, da se Nemčija in Francija ne bi ponovno spopadli v novi vojni. Torej imamo lastno izkušnjo, da je za zagotavljanje trajnega miru pomembno mednarodno povezano gospodarstvo ne pa več orožja. Tak pristop že desetletja zagotavlja mir znotraj EU.

Razorožitev pa je treba vrniti v središče naših skupnih prizadevanj za mir in varnost, pravi generalni sekretar ZN António Guterres. Ali pot do miru v Ukrajini evropski voditelji res vidijo v zaostrovanju konflikta in militarizaciji? Poudarjajo, da smo enotni v naporu, da premagamo skupnega sovražnika. »Vojna je mir« je zapisal že George Orwell v romanu 1984. Je to sedaj evropska realnost?

***

Dr. Saša Prešern, raziskovalec.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.