Popuščanje Orbánu diplomatska in strateška napaka

Odločitev Evropske unije, da Madžarski, ki jo vodi Viktor Orbán, odobri 10 milijard evrov sredstev pomeni skrb vzbujajoče popuščanje pritiskom avtokracije. Ta poteza je spodkopala demokracijo in pravno državo, poleg tega pomeni nevaren precedens, ko izsiljevanje lahko prevlada nad vrednotami EU.

Odločitev evropske komisije v preteklem tednu, da Madžarski odmrzne 10 milijard evrov sredstev, ki so bila blokirana zaradi resnih pomislekov o korupciji in pravni državi na Madžarskem, je očitna napaka. S tem se je nagradilo Viktorja Orbána – avtokrata, čigar dejanja so v nasprotju s temeljnimi vrednotami – hkrati pa spodkopalo tudi enotno stališče bloka proti ruski agresiji v Ukrajini. Izbrani trenutek ne bi mogel biti slabši, saj je madžarska vladajoča stranka ravno sprejela nov drakonski zakon o »zaščiti suverenosti«, ki spominja na represivni zakon Vladimirja Putina o »tujih agentih«, katerega namen je zatreti drugače misleče. Pri tem gre za veliko ironijo: medtem ko EU poudarja, da je treba Ukrajini še naprej zagotavljati podporo, je država članica, ki aktivno ovira pomoč Kijevu, nagrajena z obsežnim finančnim paketom. In to ni le diplomatska nedoslednost; temveč tudi moralna napaka. S tem ko EU popušča Orbánu, posredno pomaga režimu, ki je pokazal neomajno podporo Rusiji.

Orbánova vlada je začasno že blokirala sankcije proti Rusiji, da bi izsilila sredstva, in uspešno lobirala, da se ruski podporniki invazije ne bi umestili na seznam sankcij EU, vključno s Putinovim zaveznikom, moskovskim patriarhom Kirilom. Madžarska vlada je vedno trdila, da ne bo uporabila pravice veta glede pomoči Ukrajini, in s tem izsilila blokirana sredstva EU, vendar je le dva dni pred ključnim vrhom EU glavni politični svetovalec predsednika vlade priznal, da je Madžarska dejansko pripravljena opustiti pravico veta, če bo denar prejela.

Komisija sicer navaja, da je Madžarska s sprejetjem ukrepov za odpravo resnih pomislekov o neodvisnosti sodstva izpolnila merila za začetek sproščanja sredstev za kohezijsko politiko, pomorstvo in ribištvo ter notranje zadeve. Vendar zakon o »zaščiti suverenosti«, ki ga je madžarski parlament sprejel 12. decembra, razkriva Orbánove namene.

Zakon je sicer navidezno namenjen »zaščiti« nacionalne suverenosti, v resnici pa je neposreden napad na neodvisno civilno družbo in svobodo izražanja. Zakonodaja vključuje ustanovitev »urada za zaščito suverenosti«, ki ima neomejena pooblastila za preiskovanje oseb, osumljenih »služenja tujim interesom«. Namen zakona, da bi oviral podporo političnim strankam, civilnim organizacijam in tisku iz tujine, kot je poudaril vodja frakcije Fidesz Kocsis Máté, razkriva skrb vzbujajoči pristop k suverenosti, ki združuje demokratično neodvisnost z vladnim nadzorom.

Akademiki, odvetniki, nevladne organizacije in organizacije, kot je Action for Democracy, omenjeni zakon kritizirajo, da je nezakonit in da predstavlja napad na kritike oblasti na Madžarskem. Več kot sto madžarskih nevladnih organizacij je na začetku tega meseca izdalo skupno izjavo, v kateri protestirajo proti sprejetju zakona. Uredniki ključnih neodvisnih medijev na Madžarskem so opozorili, da zakon ogroža svobodo medijev in demokratično razpravo.

Poleg tega je cilj madžarske vlade delegitimizirati Orbánove nasprotnike. Tovrstna strategija ni le izraz maščevalnih praks totalitarnih režimov, temveč tudi jasen odklon od demokratičnih norm EU.

S tem, ko Madžarska ne prevzema odgovornosti, EU ustvarja nevaren precedens, da je politično izsiljevanje učinkovita strategija proti skupnemu odločanju. To opogumlja avtokratske in populistične voditelje ter politike znotraj bloka, kot sta Geert Wilders in Giorgia Meloni, ter slabi EU na svetovnem prizorišču. Prav tako krepi Orbánovo prizadevanje, da bi pred in po evropskih parlamentarnih volitvah junija 2024 vodil gibanje populistične desnice.

Poleg tega bi ta odločitev lahko imela politične posledice znotraj bloka. Ogrožena bi lahko bila morebitna ponovna kandidatura Máté, saj je šibko stališče njene administracije do pravne države nenehno predmet spora.

Evropski parlament, ki je vztrajno nasprotoval sprostitvi sredstev Madžarski brez bistvenih reform, bo to odločitev verjetno razumel kot neposreden izziv za svoja načela in avtoriteto. Sredstva EU se sproščajo ravno v času, ko na Madžarskem poteka plakatna kampanja, ki jo sponzorira država in je usmerjena proti Ursuli von der Leyen in Alexandru Sorosu, predsedniku fundacije Open Society Foundations, ter ljudi opozarja: »Ne plešimo, kot oni žvižgajo!«

Sprostitev sredstev v višini deset milijard evrov zato ni le diplomatska napaka, temveč tudi strateška napaka, ki lahko ogrozi integriteto, vrednote in ugled EU v svetu. Z nagrajevanjem avtokratskega režima na račun načel bloka bi nastal nevaren precedens, zaradi česar bi EU lahko izgubila moralno in politično avtoriteto, tako znotraj kot zunaj svojih meja.

Voditelji EU ne bi smeli popustiti temu izsiljevanju, hkrati pa bi se morali zavedati bolečine, ki jo madžarsko ljudstvo trpi zaradi Orbánovega neskončnega pehanja za oblastjo. Poiskati morajo način, kako zadržana sredstva EU usmeriti neposredno v madžarske občine, podjetja, nevladne organizacije in državljane v težavah. Ta pristop zagotavlja, da bodo tisti, ki potrebujejo pomoč, prejeli podporo, ki si jo zaslužijo, hkrati pa zaobide vlado, ki dosledno krši načela bloka.

***

Dávid Korányi, predsednik Action for Democracy, neprofitnega svetovnega gibanja za demokracijo.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.