V bran evropskemu razumevanju demokracije

Je demokracija res zgolj spoštovanje rezultata volitev, na katerih zmaga populist z dobro retoriko in nerealnimi obljubami? Ali pa je demokracija tudi (in predvsem) družbeni sistem, ki sledi potrebam ljudstva?

Začnimo s Trumpovim programom MAHA – Make America Healthy Again (Naredimo Ameriko spet zdravo). V uvodnem delu program opisuje porazno stanje zdravja prebivalstva v ZDA:

• pričakovana življenjska doba v ZDA je za 3,8 leta krajša kot v drugih primerljivih razvitih državah;
• šest od desetih državljanov ZDA ima najmanj eno kronično bolezen, dva od desetih pa dve ali več kroničnih bolezni;
• eden od petih državljanov živi z duševno boleznijo;
• po starostno standardizirani metodi imajo ZDA najvišjo incidenco raka; med letoma 1990 in 2021 se je incidenca raka zvišala za 88 odstotkov, kar je največji porast med vsemi državami, ki to spremljajo;
• astma je v ZDA več kot dvakrat pogostejša kot v Evropi, Aziji ali Afriki; med vodilnimi državami so ZDA tudi pri boleznih avtističnega spektra in pri avtoimunih boleznih (kronična vnetna bolezen črevesa, psoriaza, multipla skleroza);
• med otroci jih ima 40 odstotkov najmanj eno kronično bolezen, kot so alergije, astma, avtoimunske bolezni ali bolezni avtističnega spektra; pet odstotkov ameriških otrok prejema zdravila zaradi hiperkinetičnega sindroma; štirideset odstotkov otrok ima preveliko telesno težo, 18 odstotkov otrok ali mladih odraslih ima bolezen zamaščenih jeter, 30 odstotkov jih ima prediabetes.

Predsedniški komisiji MAHA, ki jo vodi državni sekretar za zdravstvo Robert F. Kennedy Jr., je Trump naložil, naj pojasni vzroke za tako slabo zdravje Američanov in nato predlaga ukrepe za izboljšanje stanja. FOTO: Nathan Howard/Reuters

Predsedniški komisiji MAHA, ki jo vodi državni sekretar za zdravstvo Robert F. Kennedy Jr., je Trump naložil, naj pojasni vzroke za tako slabo zdravje Američanov in nato predlaga ukrepe za izboljšanje stanja. Vzroke bo komisija lahko pojasnila, precej večje težave pa bodo z ukrepi za izboljšanje zdravja. Vzemimo samo nedvoumen podatek o skoraj štiri leta krajši pričakovani življenjski dobi Američanov.

Da bi to razliko zmanjšali ali odpravili, bi moral biti zdravstveni sistem vsakomur dostopen. Zdaj ni tako: 32 milijonov Američanov je brez zdravstvenega zavarovanja, še 44 milijonom pa zavarovalnice le delno krijejo stroške. Vsako leto 18.000 Američanov umre brez zdravljenja, ker si ga ne morejo privoščiti.

Močno dvomim, da bodo Trump in njegovi milijarderji presekali koruptivne naveze med v dobiček usmerjenimi zdravstvenimi ustanovami, zdravstvenimi zavarovalnicami in lobijem farmacevtske industrije. Dvomim, da se bodo vprašali, kako je Slovenija po številnih od opisanih kazalnikov zdravja lahko daleč pred ZDA, ki pa na prebivalca za zdravstvo namenjajo štirikrat več denarja. In tako bo MAHA le leporečenje brez iskrene želje po spremembi.

Naj poudarim: zgoraj navedeni podatki o zdravstvenem stanju Američanov niso sovražna propaganda, ampak so zapisane na spletni strani Bele hiše.

Dr. Matjaž Zwitter, onkolog. FOTO: Vogel Voranc

O ameriškem šolskem sistemu pa le nekaj stavkov. Cena študija medicine se začne pri več sto tisoč dolarjih. Za mlade brez bogatih staršev je to le neuresničljiva želja.

Podpredsednik Vance se je obregnil tudi ob Greto Thunberg, češ da je poskušala Američanom pridigati o okolju. Evropejci smo na to dekle ponosni, želimo si še več besed in predvsem več dejanj za obvladovanje podnebne krize. In kaj o tem pravi Trump? »Vrtaj, punči, vrtaj!« smo slišali ob njegovi umestitvi. V ZDA se je v sedlo povzpel nekdo, ki zanika znanstveno potrjene dokaze o uničujočih posledicah globalnega segrevanja. Njega in njegove bogataše zanima le dobiček.

Vedno nove vojne in oboroževanje – je to tudi demokracija? Težko boste našli vojno, ki je niso zakuhali Američani. Trumpova mirovna pobuda za vojno v Ukrajini je dobrodošla, morda mu celo prinese Nobelovo nagrado za mir. Pri tem pa ne pozabimo, da so tudi to vojno sprožili sami Američani.

Petnajst let so Ukrajini obljubljali članstvo v Natu. Poskrbeli so, da so na oblast v Kijevu prišli nebrzdani ukrajinski nacionalisti. Rusija v tej vojni ni nedolžna, vendar moramo priznati, da je vnaprej povedala, kje je zanjo rdeča črta. Odzvala se je tako, kot so se odzvale ZDA med kubansko krizo in kot bi se odzvale zdaj, če bi Mehika sklenila vojaški pakt s Kitajsko.

Podpredsednik Vance se je obregnil tudi ob Greto Thunberg, češ da je poskušala Američanom pridigati o okolju. Evropejci smo na to dekle ponosni, želimo si še več besed in predvsem več dejanj za obvladovanje podnebne krize. FOTO: Vahram Baghdasaryan/Reuters

Več milijonov življenj mladih vojakov, nepopisno razdejanje že prej revne dežele, deset ali več milijonov beguncev – pa kaj zato, najpomembneje je, da so ZDA služile s prodajo orožja in mimogrede še gospodarsko potopile Evropo.

Ko v Evropi govorimo o demokraciji, ne mislimo le na volitve. Pod demokracijo si predstavljamo takšno usmeritev družbe, ki izraža želje vseh ljudi, pa naj so verni ali ateisti, revni ali bogati, delavci, učitelji ali upokojenci, mladi in še brez volilne pravice ali šibki starostniki. Demokracija je vsem dostopno zdravstvo. Demokracija je, da o možnostih šolanja ne odloča denar.

Demokracija je, da raje kot v orožje denar usmerimo v socialno pomoč šibkim članom družbe. Demokracija je razumevanje, da moramo prenehati uničevati planet – to smo dolžni sedanji mladini in vsem prihodnjim generacijam. Demokracija je reševanje sporov s pogajanji, ne z vojno.

Po takšnem, evropskem razumevanju so ZDA zelo, zelo daleč od demokracije. Pa tudi če demokracijo razumemo le v ozkem pomenu izbire na volitvah, Američan lahko izbira le med dvema strankama, med katerima ni bistvene vsebinske razlike. Vse poskuse resnično drugačnih političnih strank je Cia že v kali zatrla. In zato: Trump in Vance, vajino spodbujanje evropske demokracije je kot kuharska knjiga lačnega brezdomca.

Pa tudi če demokracijo razumemo le v ozkem pomenu izbire na volitvah, Američan lahko izbira le med dvema strankama, med katerima ni bistvene vsebinske razlike. FOTO: Nathan Howard/Reuters

Na koncu naj priznam: da, tudi Evropa ima probleme z demokracijo. Pri tem ne mislim na volitve v Sloveniji, Romuniji, na Madžarskem, v Italiji ali Nemčiji. Evropa ima problem pri demokratičnem nadzoru nadnacionalnih institucij – evropske komisije in Nata. Predsednica evropske komisije je vojna hujskačica, v nahrbtniku ima tudi tajne koruptivne pogodbe o dobavah cepiv proti covidu-19.

Generalni sekretar Nata zahteva več denarja za orožje in manj za socialo in zdravstvo, pa če komu to ni všeč, ga pošilja na Novo Zelandijo. Solidarnost pri zdravstvu, brezplačno šolstvo, socialna pomoč šibkim, skrb za okolje – te vrednote so lepilo Evrope in podlaga za evropsko razumevanje demokracije. Opuščanje teh vrednot bo privedlo do konca evropskega združevanja.

***

Dr. Matjaž Zwitter, onkolog.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.