Tehnologija ni imuna za človeško brezbrižnost

Še na začetku letošnjega leta je bilo slovensko gospodarstvo v dobri kondiciji, pripravljeno na novo gospodarsko krizo. Ne pa na koronavirus! Posledice smo čutili v pičlih nekaj dneh, koronavirus je gospodarstvo zadela tam, kjer najbolj boli: v njegovo osrčje – v poslovne procese. Poslovni procesi so se pri večini gospodarskih družb, predvsem proizvodnih, močno zamajali ali celo popolnoma ustavili. Zakaj? Ker še vedno pretežno temeljijo na človeški in ne na umetni inteligenci. Poslovni procesi se ne odvijajo samodejno, pa bi se v številnih primerih lahko, seveda ob predpostavki, da so ustrezno in pravočasno avtomatizirani.

Znano je, da tehnologija in avtomatizacija bistveno pripomoreta k stabilnosti poslovnih procesov, saj se z njima lahko v veliki meri izognemo človeškemu dejavniku. Prav tako pa je tehnologija, ki lahko vodi sisteme in procese dela ter nadomešča prisotnost človeka skoraj na vseh področjih njegovega delovanja, na dosegu roke že nekaj desetletij. A v sedanjih razmerah se zdi, kot da smo na vlak tehnološke razvitosti in transformacije pozabili vstopiti.

Preberite še: IMF pričakuje kar 8-odstotno zmanjšanje slovenskega BDP

In na kateri postaji smo obtičali? Fizična prisotnost na delovnem mestu je še vedno prepogost pogoj za delovanje poslovnih procesov. Za večino zaposlenih je še vedno samoumevno, da vsak dan odhajajo na delovno mesto, kljub dejstvu, da že desetletja živimo v obdobju, ko tehnologija, predvsem prek naprednih informacijskih sistemov omogoča opravljanje dela brez fizične prisotnosti. V okoliščinah, ki smo jim trenutno priča, so škodljive posledice, ki jih lahko povzroči omejitev prisotnosti zaposlenih na delovnih mestih, vidne neposredno. Te posledice bodo za marsikateri gospodarski subjekt usodne. Te unikatne čase bodo premagali le tisti, ki so svoje poslovne modele pravočasno prilagodili in se osredotočili na sodelovanje med tehnologijo in ljudmi na daljavo. Niso skrivnost primeri iz prakse, ko so v zadnjih tednih zaposleni fizično prenašali stacionarne računalnike iz pisarn v svoje domove, da bi v samoizolaciji lahko opravili nujno delo. Številni trgovci, ki so morali zapreti vrata svojih trgovin in nimajo vzpostavljene spletne prodaje, bodo ostali brez prihodkov. Enaka usoda je doletela restavracije, ki do zdaj niso opravljale dostave hrane. V boju za preživetje so celo ponudniki storitev (vaditelji v telovadnicah in fitnesih, inštruktorji za tuje jezike, druga izobraževanja, osebni zdravniki, psihoterapevti in drugi) transformirali svoje poslovanje na spletno alternativo. In ne nazadnje, tudi potrošniki se bomo v času koronavirusa končno navadili, da je udobneje in učinkovitejše nakupovati na spletu kot čakati v vrstah.



Digitalizacija ni le stvar podjetij, ampak celotne družbe kot skupnosti. Slovenija zaostaja v razvoju digitalne družbe za vodilnimi državami (Finska, Švedska, Nizozemska, Danska, Nemčija), kar je posledica nizkih vlaganj v razvoj digitalnih veščin in tehnologije. Organizacije bi morale vlagati v raziskave in razvoj lastnih poslovnih procesov, v inovacije in informacijsko-komunikacijsko izobraževanje svojih zaposlenih. Jasno je, da vse to terja visok finančni prispevek, a v trenutnih razmerah bi se takšna investicija gotovo obrestovala. Nenehno vlaganje v razvoj in nadgradnjo poslovnih procesov je namreč conditio sine qua non za uspešnost poslovanja.

Žal te dni že, še bolj pa bomo v mesecih, ki sledijo, na lastni koži občutili, kakšne spremembe se lahko zgodijo v globalnem gospodarstvu zaradi zunanjih pojavov in kaj za gospodarstvo pomeni tehnologija. Koronavirus nam je lahko v poduk, kako nepripravljene nas lahko preseneti narava in kakšne usodne razsežnosti lahko ima to za gospodarstvo in življenja ljudi. Pa vendar, v danem trenutku ni prostora za samodestruktivnost, pomembno je, da družbe sprejemajo ukrepe, s katerimi bodo kar najhitreje ublažile negativne posledice. Med najpomembnejšimi so zaščita in varnost zaposlenih, skrb za poslovanje in likvidnost, upravljanje odnosov z zunanjimi deležniki ter vzpostavitev operativne ekipe za komuniciranje v teh razmerah. Zaostanek v tehnologiji bomo morali prej ali slej nadomestiti. Tehnologija je morda imuna proti koronavirusu in tudi proti kakšnim drugim virusom, ni pa imuna za človeško brezbrižnost.

***
Mag. Sanja Savič vodja področja pravnega svetovanja, PwC Svetovanje, d. o. o.
_ _ _ _

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.