Kitajci so pripravljeni, a za začetek bodo spoznavali domovino

»Potovanje naredi človeka skromnega. Nenadoma vidiš, kako malo prostora zavzemaš v velikem svetu.« Ta misel francoskega pisatelja Gustava Flauberta zveni danes skorajda utopistično. Potovanje se nam namreč zdi kot luksuz, ki se mu bomo morali za dolgo odreči. Ali pa se bomo morda kmalu odpravili na nove turistične pohode?

Če smo o pojavu in razvoju pandemije koronavirusa sodili po Kitajski, potem bi morda o okrevanju turizma lahko nekaj sklepali na podlagi opazovanja tega, kar zdaj počnejo Kitajci, za kdaj si rezervirajo prve turistične aranžmaje in kam se bo najprej napotil narod, ki tako zelo rad potuje. Leta 2018 jih je okoli 150 milijonov dopust ali praznike preživelo nekje v tujini in tam pustilo več kot 277 milijard dolarjev.
 

Najpogumnejši bi potovali že maja

To je bilo ogromno število popotnikov, zlasti v primerjavi z letom 2001, ko je meje svoje države prestopilo samo 10,5 milijona Kitajcev. A prav potreba po tem, da se vidi veliki svet in občuti skromnost ob misli, da je človek vedno majhen in da zavzema zelo malo prostora, celo če pripada tako veliki naciji, kot je njihova, je Kitajce vodila čez mejo. In čeprav so imeli svoje prioritete, so postopoma prispeli do vseh kotičkov zemeljske krogle.



Hkrati se prav zaradi takšnega povečanja njihovega zanimanja za tuje kraje zdaj postavlja vprašanje, kako dolgo bodo morali na kitajske turiste čakati v vseh tistih deželah, ki so računale prav nanje, ko so na veliko vlagale v hotele, letovišča in tudi letalske družbe, ki so bile prav tako v veliki meri namenjene pričakovanemu povečanju števila kitajskih gostov v bližnji in daljni prihodnosti.

Odgovor se je ponudil kar sam, in to takoj, ko so začeli odpravljati blokade, pod katerimi so, da bi preprečili širjenje koronavirusa, nekatera kitajska mesta preživela več kot dva meseca. Kdaj se bodo kitajski turisti odpravili na pot po vsem svetu, je odvisno predvsem od tega, kdaj bodo druge države zanje odprle svoje meje. Oni so namreč pripravljeni.

Največja kitajska spletna turistična družba Trip.com Group je konec marca opravila anketo med 15.000 ljudmi iz stotih kitajskih mest in izkazalo se je, da jih je 16 odstotkov pripravljenih potovati že maja, in to v »zlatem tednu«, ki se začne z mednarodnim praznikom dela. Okoli 61 odstotkov vprašanih pa je izjavilo, da bi se bili pripravljeni na turistična potovanja odpraviti najpozneje avgusta.

Približno 14 odstotkov anketirancev je izrazilo željo, da bi obiskali evropske države, res pa je, da so kot pogoj za to navedli zdravstveno varnost in odpravo omejitve gibanja po stari celini. Enainsedemdeset odstotkov si jih turističnih krajev ne bi želelo obiskovati z avtobusi, 55 odstotkov pa jih ne bi hotelo pluti z velikimi ladjami za križarjenje. Strah vzbujajoče zgodbe z luksuznih ladij, kot je Diamond Princess, so se globoko zarezale v zavest Kitajcev, ki so že sicer od nekdaj raje potovali po trdnih tleh.
 

Prvi korak k okrevanju

Pri vsem tem bi kar 90 odstotkov vseh, ki jih že srbijo podplati, za zdaj raje potovalo po lastni deželi, pri čemer so na samem vrhu seznama želja območja, kot je Yunnan, jugozahodna pokrajina, ki slovi po svoji multikulturni raznolikosti in milem podnebju, Hainan, otok na samem jugu, ki se ponaša s čudovitimi plažami, in Šanghaj, mesto, ki je od nekdaj zelo priljubljeno med kitajskimi turisti. »Domača potovanja so prvi korak k okrevanju, pri čemer ostajamo optimistični tudi, kar zadeva prihodnost,« pravi Jane Sun, glavna direktorica omenjene spletne agencije.



Posebno željo po potovanju vzbuja pri Kitajcih zatrt občutek frustracije zaradi neizživetih novoletnih praznikov. Seveda govorimo o tradicionalnem novem letu, ki je nastopilo 25. januarja, torej tri dni po tem, ko so dali z uvedbo karantene nad Wuhanom vsej državi vedeti, da gre za izredno resno epidemijo.

Z napovedjo domačih turistov že za prvi prihodnji praznik si na kitajskih turističnih območjih že manejo dlani. Nekatera se že odpirajo za obiskovalce. Z lepim vremenom in postopnim odpravljanjem omejitev gibanja se že povečuje tudi število ljudi na območju Velikega zidu Badaling. Tudi v Chengduju so za prve goste odprli rezervat velikih pand, znamenita gora Huang v pokrajini Anhui, ki slovi po svoji lepoti, pa je bila v začetku aprila tako polna ljudi, da je moral narodni park, ki je del tega območja, že v jutranjih urah objaviti, da je dnevna kvota 20.000 obiskovalcev izpolnjena, zato v park ni več mogoče vstopiti.
 

Več posamičnih potnikov

Analitiki turističnih trendov že zdaj opozarjajo, da se zahteve in pričakovanja kitajskih turistov spreminjajo. Popolnoma jasno je, da so Kitajci pripravljeni bivati samo v hotelih, ki zagotavljajo redno razkuževanje, ki ponujajo vse ugodnosti za vzdrževanje osebne higiene in v katerih je omogočena socialna distanca – vsaj do določene mere.

V projekcijah za prihodnost pa analitiki predvidevajo, da se bodo zamenjala tudi območja, ki so med kitajskimi turisti najbolj priljubljena. Kot pravijo, se bo zmanjšalo število tistih, ki bodo potovali v Hongkong, na Tajsko in v druge azijske države, povečala pa se bo priljubljenost Evrope. V nasprotju z dosedanjo prakso, ko je večina kitajskih turistov v evropske države prihajala v skupinskih aranžmajih, zdaj pričakujejo povečanje števila »svobodnih posamičnih potnikov« (FIT), in to iz več vzrokov.



Prvi je ta, da »skupinsko« samo po sebi postaja politično nekorektno, ker v skupini ni mogoče ohranjati medsebojne distance. Kitajska je konec januarja prepovedala prehode čez mejo za skupine, ne pa tudi za posamična potovanja. Čeprav so se tudi ta potovanja ustavila, ker je večina držav zaprla svoje meje, jih bo formalno vsekakor veliko laže obnoviti že zato, ker uradno niso bila nikoli prepovedna.

Drugi vzrok, in ta je morda še pomembnejši, pa je, da bodo prvi potniki iz Kitajske v daljne dežele mlajši ljudje, ki se počutijo manj ogrožene zaradi koronavirusa, hkrati pa so tudi bolj naklonjeni individualnim potovanjem, ki jih izbirajo, načrtujejo in prilagajajo osebnim interesom in denarnim sredstvom.
 

Nova generacija kitajskih turistov

Zato evropskim turističnim delavcem že zdaj priporočajo, naj razmislijo o novi generaciji kitajskih turistov, zlasti tistih, ki so bili rojeni po letu 1979, ko se je začela Kitajska odpirati proti zunanjemu svetu, hkrati pa izvajati tudi politiko enega otroka. Govorimo torej o generaciji mestnih edincev, ki so zdaj zreli ljudje, pogosto zelo dobro situirani, z zavidanja vredno kupno močjo in željo po spoznavanju sveta po lastni izbiri. Število Kitajcev, ki so sami potovali, se je, denimo, v Avstraliji leta 2012 povečalo za 44 odstotkov, nato pa leta 2017 še za 61 odstotkov. V tem času je, na primer, leta 2019 v Evropo 70 odstotkov kitajskih turistov potovalo v skupinah, zdaj pa pričakujejo, da se bo tudi na tem trgu to zelo hitro spremenilo.



A Kitajci nameravajo zdaj najprej bolje spoznati svojo veliko domovino. Po prvem valu rezervacij prek spletnih turističnih agencij, kot sta Qunar ali Ctrip, se zdi, da bo leto 2020 domačemu turizmu prineslo kar 60 odstotkov skupnega števila potovanj, kar je občutno povečanje v primerjavi z lanskimi 47 odstotki. To razmerje pa se seveda lahko dodatno spremeni, če si druge države ne bodo dovolj hitro opomogle, če bodo meje ostale zaprte in če se v prihodnjih mesecih ne bodo obnovile letalske proge. Za domači turistični sektor je to dobra novica, saj je v času epidemije izgubil po deset milijard juanov (1,5 milijarde dolarjev) na dan, zato si zdaj še kako želi čim hitrejšega okrevanja.
 

Brezstične ture

Počasi – opozarjajo strokovnjaki. Potovanja je treba načrtovati zelo previdno, zato je Ctrip, denimo, predlagal »brezstične ture«, ki vsebujejo spletne rezervacije, dostop do turističnih krajev prek skeniranih kod na mobilnih telefonih in obhode z avdiovodnikom, posnetim na aplikaciji te organizacije. Qunar bo po drugi strani skrbno nadzoroval vse točke, skozi katere bodo potovale njegove stranke, in če bi se kjer koli – v bližnjih hotelih, na turističnih točkah ali letališčih – pojavila okužba s koronavirusom, bo nemudoma poslal opozorilo.

Če naredi potovanje človeka skromnega, pa izolacija v njem vzbuja željo po tem, da bi svobodno potoval, kamor želi. Zato na Kitajskem skorajda nihče ne dvomi o tem, da bo okrevanje turizma učinkovito. Vprašanje je le, s kakšnim tempom se bo vračal tja, kjer se je ustavil. In v resnici ne bo več takšen kot prej. Kitajski analitiki se strinjajo glede ene stvari: zagotovo bo še boljši.