Politično vpletanje v napoved gospodarskih gibanj

Slovensko gospodarstvo je izvozno odvisno gospodarstvo, saj je predelovalna industrija vpeta v verige dobav svetovnih podjetij, predvsem avtomobilske industrije Nemčije, Francije in drugih držav. Končnih proizvodov, razen nišnih, je vse manj ali pa so vključena v večje proizvodne sisteme. Tudi storitvena in turistična podjetja so neposredno odvisna od svetovnih gibanj. To še posebno zato, ker so naša podjetja praviloma na dnu dobavnih verig, zato morajo sprejeti cene in pogoje svojih naročnikov.

Zaprtje gospodarstva med pandemijo je vplivalo na velik vrednostni padec tujega povpraševanja, ki ga je nadomestilo s posojili iz tujine financirano domače državno trošenje. Javnofinančni deficit je eksplodiral in je tudi v lanskem letu okrevanja znašal več kot pet odstotkov. Več kot eno dvajsetino porabe smo kljub visoki osemodstotni rasti financirali z dolgovi. Posledično se je javni dolg vsakogar med nami v zadnjih dveh letih nominalno povečal za tretjino, s 15.000 evrov na več kot 20.000 evrov. V deležu BDP smo imeli najprej visok skok dolga, ker pa je pospešeno okrevanje leta 2021 povečalo BDP, se je delež dolga v BDP nekoliko zmanjšal. Vendar je celotna dvoletna rast BDP nominalno enako povečanju dolga države. To je pomembna razlika glede na obdobje 2004–2008, ko so se zadolževala podjetja in je država intervenirala s prevzemom tega dolga v obliki financiranja bančne luknje.

Slovenija je danes zato zelo ranljiva, ker je porabila večino razpoložljive fiskalne moči za potrebno anticiklično politiko.

Z vojno v Ukrajini in sankcijami proti Rusiji ob visokih cenah energentov po pandemiji se je začel tretji zaporedni gospodarski šok tega tisočletja.

Mag. Milan Martin Cvikl FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Slab mesec pozneje je Nemčija izdala novo gospodarsko napoved (https://www.ifo.de/en/node/68622). Zanjo so upoštevali dva scenarija. Osnovni scenarij predvideva le začasno zvišanje cen surovin, ozka grla pri dobavi in negotovost. V alternativnem scenariju se stanje najprej poslabša, nato pa se od sredine leta postopno umiri. Ob teh predpostavkah naj bi se bruto domači proizvod (BDP) v Nemčiji letos povečal za le 3,1 odstotka (osnovni scenarij) oziroma 2,2 odstotka (alternativni scenarij), kar je precej manj od pričakovanega (3,7 odstotka rasti BDP). Razlika znaša 1,5 odstotne točke ali skoraj polovico pričakovane rasti.

Nemčija je torej začela kihati. Bo Slovenija zaradi tega zbolela za pljučnico? To je temeljno gospodarsko vprašanje. Voditelji EU v versajski deklaraciji ugotavljajo, da je vojna v Ukrajini tektonski premik v evropskem varnostnem in gospodarskem redu. Nič več ne bo tako, kot je bilo.

Slovenija se je znašla v povsem novih političnih in gospodarskih okoliščinah. V teh okoliščinah se je slovenska vlada prejšnji četrtek soočila s spomladansko napovedjo gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Ta je podlaga za nadaljnje načrtovanje gospodarske in fiskalne politike države. Gradivo je bilo opremljeno z oznako »interno«. To je presenečenje posebne vrste, ker ne gre za državno tajnost, temveč dokument analitikov Umarja, plačan iz javnih sredstev, saj naj bi bil vsem, tako vladi kot podjetnikom, v pomoč pri njihovem načrtovanju.

Vlada nič o napovedi Umarja, GZS objavlja svojo

Da ne tvegam odkritja tajnosti in kazenskega pregona, se sklicujem le na povzetke, o katerih je poročal prav časopis Delo. Po teh virih me je presenetila mila napoved Umarja, da naj bi se ob prej opisanih tektonskih spremembah gospodarska rast zmanjšala le 0,5 odstotne točke, torej Umar računa na še vedno zelo visoko gospodarsko rast 4,2 odstotka (jesenska napoved 4,7 odstotka). To me preseneča zaradi vsega, kar se je zgodilo od lanske jeseni.

Od takrat je jasno, da imamo opraviti z inflacijo, kakršne svet ni videl od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Do konca februarja se je na letni ravni plin podražil za četrtino, energije za petino, dobrine vsakodnevne porabe pa za desetino. Čeprav je zaradi ukinitve zaračunavanja omrežnine, s čimer je vlada čez noč odrezala vire za nujno prilagoditev energetskih omrežij na obnovljive vire energije, marčni energetski prirast cen negativen, inflacijska spirala ostaja. Tako je bila letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, v državah članicah EMU februarja 2022 5,9-odstotna (mesec prej 5,1-odstotna) in v državah članicah EU 6,2-odstotna (mesec prej 5,6-odstotna). Najnižja je bila v Franciji (4,2-odstotna), najvišja v Litvi (14-odstotna), v Sloveniji pa je bila sedemodstotna.

Ob visoki inflaciji se je po sedemdesetih letih miru (razen vojn ob razpadu Jugoslavije) na vzhodu Evrope začela vojna. V vojni so države, s katerimi so slovenska podjetja tradicionalno poslovala z zelo visokimi maržami, čeprav ne v tako velikem obsegu kot z nemškim in drugimi gospodarstvi EU. So pa, kot povedo v turizmu, od tam prihajali najbolj radodarni in bogati turisti. Imamo torej dvojni učinek na padec gospodarske rasti: neposredno zmanjšanje izvoza blaga in storitev (turizem) s teh trgov in posredni učinek zmanjšanja gospodarskih napovedi v državah, ki so naše največje gospodarske partnerice. Države EU in še posebno Slovenija se popadamo z resnim zvišanjem rasti cen, inflacije in verjetno resno gospodarsko stagnacijo, seveda v odvisnosti od dolžine vojne v Ukrajini. Ker sta tako Rusija kot Ukrajina pomembni dobaviteljici nekaterih surovin (od hrane in energentov do kovin), bodo posledice vojne in sankcij dodatno otežile poslovanje celotnih industrijskih panog.

Napovedi v ogledalu politike

V teh okoliščinah je naša vlada zavrnila sprejetje zanjo neugodne gospodarske napovedi. Vlada je s politično usmeritvijo naročila Umarju, naj dodatno priračuna učinke pravkar izdanih gospodarskih razpisov, ki naj bi ob polnih gradbenih kapacitetah povečali gospodarsko rast, četudi naj bi analitiki to že upoštevali. A kot vedo povedati nosilci razpisov, ki zdaj hitijo pridobivati račune za porabo sredstev EU iz minule finančne perspektive ter iz prvih razpisov Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, da ob zapolnjenih gradbenih in drugih kapacitetah pridobivajo ponudbe, ki so za tretjino in več nad predračunskimi vrednostmi projektov, pripravljenih pred slabim letom.

Nemčija je kihnila in Slovenija že ima simptome potencialne stagflacijske pljučnice. Ta se bo okrepila, ker se v predvolilnem obdobju pospešuje dodatno pregrevanje gospodarstva. Krepijo se inflacijski pritiski, imamo vojno, rastejo cene energije in prihaja potencialno jesensko pomanjkanje surovin. Vse to pomeni stagflacijo, ker dobrin ne bo, če pa jih bo mogoče dobiti, bo zanje treba plačati precej višje cene. Pomanjkanje armaturnega železa je le prva indikacija.

Ta teden naj bi vlada končno sprejela spomladansko napoved gospodarskih gibanj, ki naj bi po novem političnem nareku potrdila, da v Sloveniji ni verjetnosti stagflacije. A vlada obravnave najnovejše gospodarske napovedi Umar sploh še ni uvrstila na sejo. Napoved je sicer pripravljena, pravijo na uradu, in ocenjujejo, da je glede na vse znane podatke, informacije in predpostavke realistična.

Očitno vladi mili realizem Umarja ni všeč. Če si predsednik vlade in ministri še tako zatiskajo oči, problem zaradi tega ne bo izginil. Vlada bi se morala zdaj resno pripraviti na najslabše scenarije, ne pa da slepo upa, da se ne bo zgodilo nič hudega. Slovenija nujno potrebuje akcijski načrt za izhod iz energetske, preskrbovalne in stagflacijske krize, ki jo je že zajela. Prvi korak k temu je zavedanje vlade o resnosti gospodarskih razmer.

***

Mag. Milan Martin Cvikl, nekdanji član Evropskega računskega sodišča, nekdanji minister in bivši član odbora direktorjev EBRD.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.