Pandemija koronavirusa je povzročila izredne razmere na področju javnega zdravja, ki so v novejši zgodovini brez primere. Gre za neverjetno človeško tragedijo, ki se odvija po vsem svetu, naša zahvala pa gre predanim zdravstvenim delavcem, ki so na prvi frontni črti zdravstvenega sistema. Predstavlja tudi zelo velik gospodarski šok, ki zahteva ambiciozno, usklajeno in takojšnje odzivanje politik na vseh frontah v pomoč ogroženim posameznikom in podjetjem.

Drugače kot v obdobju 2008–2009 je šok, s katerim se spopadamo danes, univerzalen: skupen je vsem državam in vsem segmentom družbe. Dokler veljajo zajezitveni ukrepi, moramo vsi zmanjšati svoja dnevna opravila in s tem tudi porabo. V bistvu je velik del gospodarstva začasno izklopljen.



Gospodarska aktivnost v celotnem evrskem območju se bo zato precej zmanjšala. Javne politike tega ne morejo preprečiti. Lahko pa zagotovijo, da gospodarski upad ni daljši ali globlji, kot je nujno. Sedanje razmere povzročajo hude motnje v denarnih tokovih podjetij in zaposlenih, kar ogroža preživetje podjetij in ohranitev delovnih mest. Javne politike jim morajo pomagati.
V središču odzivanja morajo biti zdravstvene in javnofinančne politike. Skupaj z njimi igra denarna politika ključno vlogo. Denarna politika mora ohraniti finančni sektor likviden ter vsem sektorjem v gospodarstvu zagotoviti ugodne pogoje financiranja. To velja enako za posameznike, družine, podjetja, banke in vlade.

Z zaostrovanjem pogojev financiranja bi se škoda zaradi koronavirusa še povečala, in to v času, ko gospodarstvo potrebuje dodatno podporo. Ko je zasebna poraba močno omejena, lahko poslabševanje pogojev financiranja za javni sektor – ki v evrskem območju predstavlja približno polovico gospodarstva – pomeni grožnjo stabilnosti cen.

V zadnjem tednu smo bili v evrskem območju priča velikemu poslabševanju razmer. Naša ocena gospodarskih razmer je postala temačnejša. Globoka negotovost glede gospodarskega izpada je zdaj opazna v vseh razredih premoženja tako v evrskem območju kot tudi po svetu.

To je privedlo do zaostritve pogojev financiranja, predvsem pri daljših ročnostih. Krivulja netvegane obrestne mere se je pomaknila navzgor, krivulja donosnosti državnih vrednostnih papirjev – ki je ključna pri določanju cene vsega finančnega premoženja – pa se je povsod zvišala in je postala bolj razpršena. Takšna gibanja ovirajo nemoteno transmisijo denarne politike v vseh jurisdikcijah evrskega območja ter ogrožajo cenovno stabilnost.



Svet ECB je zato v sredo napovedal nov izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji v vrednosti 750 milijard evrov, ki se bo izvajal do konca leta poleg nakupov v višini 120 milijard, ki so bili napovedani 12. marca. Skupaj to znaša 7,3 odstotka BDP evrskega območja. Program je začasen, njegov namen pa je obvladovati negotove razmere, ki so v naši denarni uniji brez primere. Na voljo je vsem jurisdikcijam ter bo ostal veljaven, dokler ne ocenimo, da je kriza v zvezi s koronavirusom končana.

Novi instrument ima tri glavne prednosti. Prvič, ustreza vrsti šoka, s katerim se spopadamo: gre za šok od zunaj, ki ni povezan s temeljnimi gospodarskimi spremenljivkami ter vpliva na vse države v evrskem območju. Drugič, omogoča nam, da interveniramo vzdolž celotne krivulje donosnosti, s čimer bomo preprečili finančno fragmentacijo in izkrivljanje cene kreditiranja. Tretjič, zasnovan je tako, da se odziva na postopno napredovanje virusa in na negotovost glede tega, kje in kdaj bodo posledice najhujše.

To se kaže tudi v pogojih novega programa. Medtem ko bo referenčno razporejanje nakupov po jurisdikcijah še naprej določal kapitalski ključ nacionalnih centralnih bank, se bodo nakupi izvajali fleksibilno. S tem bo omogočeno nihanje razporeditve nakupov v času, po razredih finančnega premoženja in jurisdikcijah.

Ker bi nekatere lastne omejitve lahko ovirale ukrepe, ki jih mora ECB sprejeti, da bi izpolnila svoj mandat, bo svet ECB presodil, ali je treba te omejitve po potrebi revidirati, da bi bilo ukrepanje sorazmerno s tveganji, s katerimi se spopadamo.
Popolnoma smo pripravljeni, da povečamo velikost programa nakupa vrednostnih papirjev in da prilagodimo njegovo sestavo, za kolikor bi bilo treba in tako dolgo, kot bi bilo treba. Upoštevali bomo vse možnosti in vse nepredvidljive okoliščine, da bi gospodarstvu pomagali premagati ta šok.

Sklenili smo tudi, da bomo kupovali komercialne zapise zadostne kreditne kakovosti ter da bomo razširili nabor finančnega premoženja, ki je primerno kot zavarovanje v operacijah refinanciranja. Cilj je okrepiti ukrepe, ki smo jih sprejeli prejšnji teden, da bi zaščitili tok posojil podjetjem in posameznikom.

Prek operacij refinanciranja dajemo na voljo likvidnost v višini tri bilijone evrov po najnižji obrestni meri, ki smo jo kadarkoli ponudili (–0,75 odstotka). S ponujanjem sredstev pod obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita lahko okrepimo spodbude, ki izhajajo iz negativnih obrestnih mer, ter jih neposredno usmerimo na tiste, ki jih lahko najbolje izkoristijo. Tudi evropski bančni nadzor je sprostil dodatni bančni kapital v vrednosti 120 milijard evrov, s čimer se bo precej povečala sposobnost bank v evrskem območju, da odobravajo posojila.

Vse to kaže zavezanost ECB, da izpolni svojo vlogo pri zagotavljanju podpore vsem državljanom v evrskem območju v teh zelo zahtevnih časih. ECB bo zagotovila, da vsi sektorji v gospodarstvu lahko izkoristijo ugodne finančne pogoje, s čimer bodo lahko ublažili šok. Storili bomo vse, kar je treba, da v okviru svojega mandata pomagamo evrskemu območju premagati to krizo, ker ECB služi evropskim državljanom.

***
Christine Lagarde, ​Predsednica Evropske centralne banke

----
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.