Mali poslovni odjemalci so talci elektrodistributerjev

Ali se res dogaja električni rop malih poslovnih odjemalcev elektrike, in to sredi belega dne? Za kaj gre? Do zdaj so bili v zvezi s ceno električne energije in seveda glede njenega nakupa in prodaje objavljeni naslednji predpisi: Uredba o določitvi mehanizma oblikovanja cen električne energije za poslovne odjemalce (Uradni list RS, številka 147/2022), Uredba o določitvi cen električne energije (Uradni list RS, številka 95/22 in 98/22) in Zakon o oskrbi z električno energijo – ZOEE (Uradni list RS, številka 172/21).

Tako je v 1. členu Uredbe o določitvi cen električne energije (Uradni list RS, številka 95/22 in 98/22) določeno, da ta uredba določa najvišjo dovoljeno ceno električne energije v prodaji na drobno za »male poslovne odjemalce, kot jih določa Zakon o oskrbi z električno energijo«.

V 33. točki 4. člena Zakona o oskrbi z električno energijo – ZOEE (Uradni list RS, številka 172/21) je določeno, da je mali poslovni odjemalec »odjemalec na nizki napetosti, ki ni gospodinjski odjemalec in ima priključno moč enako ali manjšo od 43 kW«.

Nadalje je v 34. točki istega člena določeno, da je »malo podjetje tisto podjetje, ki ima manj kot 50 zaposlenih in ima letni promet oziroma letno bilančno vsoto, ki ne presega deset milijonov evrov«. V 35. točki istega člena je še določeno, da je »mikro podjetje tisto podjetje, ki ima manj kot deset zaposlenih in ima letni promet oziroma letno bilančno vsoto, ki ne presega dveh milijonov evrov«.

V prvem odstavku člena 1a Uredbe o določitvi cen električne energije je določeno, da mora za upravičenost do ukrepov po tej uredbi, mali poslovni odjemalec izpolnjevati naslednja pogoja: prvič, skupna priključna moč vseh njegovih merilnih mest je enaka ali manjša od 86 kW; in drugič, za merilna mesta je bilo izdano soglasje za priključitev do vključno 21. julija 2022.

V Sloveniji je kar nekaj poslovnih stavb, v katerih so lastniki ali najemniki mali poslovni subjekti (mala ali mikro podjetja). Te poslovne stavbe imajo v nekaterih primerih eno merilno mesto oziroma, po domače povedano, en električni števec, po katerem se odčitava in plačuje poraba električne energije za celo poslovno stavbo. Upravnik te poslovne stavbe nato na podlagi razdelilnika razdeli porabo električne energije na vse lastnike prostorov v teh poslovnih stavbah. Ta delitev se izvaja bodisi po površini poslovnih prostorov bodisi po odštevalnih števcih. Za elektrodistributerje je vsekakor ceneje, da imajo enega odjemalca in ne 50 ali več ločenih odjemalcev.

V konkretnih primerih to pomeni, da se te poslovne stavbe za elektrodistributerje štejejo za eno merilno mesto, zato jih ti uvrščajo med velike poslovne odjemalce, čeprav je v njih veliko malih poslovnih odjemalcev. To pomeni, da zanje ne velja Uredba o določitvi cen električne energije, s katero je določena najvišja dovoljena cena električne energije v prodaji na drobno za »male poslovne odjemalce, kot jih določa Zakon o oskrbi z električno energijo«.

Težava je po mojem mnenju preprosto rešljiva, toda odgovorni – mislim na vlado – se do zdaj še niso odzvali, elektrodistributerji pa se vedejo vzvišeno in niso pripravljeni na noben pogovor. Še več, podjetja silijo v podpis pogodb, po katerih bi za električno energijo plačevali več kot 400 evrov za megavatno uro, čeprav so še pred kratkim plačevali od 60 do 70 evrov za megavatno uro. Na dopise ne odgovarjajo, ne eni ne drugi. Mali poslovni odjemalci pa so prisiljeni v po mojem mnenju neustavno podpisovanje pogodb, po katerih bodo plačevali tudi sedemkrat dražjo elektriko.

Če bi vsi lastniki poslovne stavbe imeli svoja merilna mesta ali svoje električne števce ali če bi bili v samostojni poslovni stavbi, bi plačevali elektriko po nižji ceni, ker pa tega nimajo in tudi čez noč tega ne morejo storiti, bodo morali plačevati elektriko po tudi sedemkrat višji ceni. Vse to le zato, ker nekdo ne zna vključiti zdrave kmečke pameti. Nihče ne more množice malih poslovnih odjemalcev, ki so individualno mali poslovni odjemalci, spremeniti v velike poslovne odjemalce, ker je veliko malih poslovnih odjemalcev v eni poslovni stavbi. Upam, da gre za napako ali nerodnost vlade, ko je pripravljala uredbe. Upam, da se bo ta vlada odzvala hitro in napako odpravila, saj je časa še dovolj. Prav tako bi vlada morala o tej zadevi takoj obvestiti javnost in elektrodistributerje, da mali poslovni subjekti, ki so z drugimi malimi poslovnimi subjekti v skupnih poslovnih stavbah, ne bi sklepali pogodb za dobavo električne energije po enormnih cenah.

Na podlagi vsega do zdaj navedenega menim, da se Uredba o določitvi mehanizma oblikovanja cen električne energije za poslovne odjemalce uporablja le za tiste poslovne odjemalce, ki niso upravičeni do ukrepov iz Uredbe o določitvi cen električne energije. To pomeni, da vsi tisti poslovni subjekti, ki so v poslovnih stavbah z enim merilnim mestom (en električni števec za celotno poslovno stavbo) in so mali poslovni subjekti, izpolnjujejo pogoje iz Uredbe o določitvi cen električne energije. V primeru etažne lastnine je treba upoštevati pogoje, ki jih izpolnjuje vsak posamezni etažni lastnik, ne pa vsi etažni lastniki skupaj, saj ne gre za povezane pravne osebe, temveč za posamezne in ločene poslovne subjekte oziroma odjemalce.

***

Mag. Ivan Simič, nekdanji direktor Fursa

Mag. Ivan Simič je pisec davčnega bloga, na katerem je opozoril na težave malih poslovnih odjemalcev.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.