Koga bomo čez 30 let gledali v hrbet

Prav je, da smo bili ob 30. obletnici države Slovenije navdušeni nad uspehi. Prebrali smo, koliko štruc kruha in pralnih strojev več si zdaj lahko kupimo s povprečno plačo, kot smo si jih lahko kupili pred 30 leti. Med številnimi samohvalami pa je bila tudi misel premiera, da so nas nekatere države prehitele, na primer Češka, ki nas je pred 30 leti na gospodarskem področju gledala v hrbet, zdaj pa mi gledamo Čehe v hrbet. Bruto domači proizvod na prebivalca v standardih kupne moči dosega v Sloveniji 89 odstotkov evropskega povprečja, na Češkem pa kar 94 odstotkov, poroča Eurostat. Čeprav se premier sprašuje, kaj so tam delali prav in kaj mi narobe, da se nismo razvijali enako hitro, odgovora žal nimamo. Manjka analiza zamujenih priložnosti ali napak (brez iskanja krivcev). Na podlagi takšne analize pa manjka predvsem sklep, kaj moramo v Sloveniji narediti, da ne bomo še bolj ekonomsko nazadovali v primerjavi z drugimi državami nekdanjega varšavskega pakta.

Ključno je torej vprašanje, kaj je bil vzrok za gospodarsko zaostajanje Slovenije, na primer v primerjavi s Češko ali Estonijo. Ali je bilo poslovno okolje neustrezno in Slovenija ni znala spodbujati inovativnosti ter naložb v dejavnosti z visoko dodano vrednostjo? Ali smo zanemarili digitalizacijo in nismo izkoristili priložnosti novih tehnologij? Ali je bila šibka pravna država kriva za neuspeh, ker se ji je gospodarski kriminal prevečkrat izmuznil?

Odprava zaostankov Slovenije v gospodarskem razvoju ni neposredno vezana na evropski načrt Slovenije za okrevanje in odpornost. Tudi nestrinjanje s tem načrtom in pridiganje o drugačnih prioritetah ni zagotovilo za uspeh. Ko namenjamo sredstva iz tega načrta za kanalizacijo, vodovode, najemniška stanovanja ali zdravstveno socialno varnost, je to gotovo prav, saj Slovenija to potrebuje. Niso pa te investicije dovolj, da bi Slovenija nehala gospodarsko zaostajati. Kako prekiniti gospodarsko zaostajanje, nam ne bodo dali za nalogo v Bruslju. To nalogo si moramo zadati sami in jo tudi sami rešiti.

Spodbujanje inovativnosti

Pomemben del evropskega načrta za okrevanje in odpornost naj bi bile naložbe v spodbujanje inovativnosti. Evropski sistem inovacijskih kazalnikov iz leta 2020, ki ga objavlja evropska komisija, kaže, da je Slovenija v obdobju od leta 2012 do leta 2019 pri inovacijskih kazalnikih država, ki je v EU najbolj nazadovala in je njena inovacijska sposobnost zdrsnila pod evropsko povprečje. Češka je inovacijske kazalnike izboljšala, njene investicije v raziskave in razvoj pa so v zadnjem desetletju skoraj še enkrat večje kot v Sloveniji, poroča Eurostat. Statistični urad nam je posredoval podatke, da je najbolj razširjen poklic sedanjih 30-letnikov prodajalka za žensko in voznik težkega tovornjaka za moškega. Dodana vrednost teh poklicev je majhna. Ti ljudje bodo čez 30 let še vedno zaposleni in bodo pomagali h gospodarskemu preboju Slovenije toliko, kolikor pač lahko pripomoreta prodajalka in voznik. Čeprav slovenski srednješolci osvajajo kolajne na mednarodnih tekmovanjih, ti uspehi ne vodijo do inovativnosti slovenskega gospodarstva. Ali nameravamo v Sloveniji ustvariti inovacijsko prijazno poslovno okolje, ki zagotavlja večje naložbe v izobraževanje, raziskave in razvoj ter boljše partnerstvo na področju inovacij med podjetji in akademskimi krogi zato, da ne bi čez 30 let še več držav pri gospodarskih kazalnikih gledali v hrbet?

Digitalizacija

Tudi digitalizacija naj bi bila prioriteta v načrtu za okrevanje in odpornost. Državna uprava s svojim 20 let starim pristopom do osebnih dokumentov prek digitalnega potrdila Sigen-ca ni prepričala javnosti. Zaradi vseh težav s Sigen-co so mnogi zaman poskušali priti do svojega evropskega digitalnega covidnega potrdila na portalu e-zdravje in potrdila te dni prejemamo v pisni obliki. Drugače je pri Estoncih.



Estonci so z odločitvijo vlade digitalizirali državo že pred več leti. Danes so najnaprednejša digitalizirana družba na svetu, ki ima digitaliziranih 99 odstotkov vseh javnih storitev s sodobno tehnologijo blokovnih verig. Če bi se slovenska vlada zavezala, da zgolj prenese funkcionalnost estonske digitalne osebne izkaznice v Slovenijo, bi s tem naredila velik korak za razvoj Slovenije. A ni dovolj narediti le osebne izkaznice s čipom. Razviti je treba celoten digitalni ekosistem, ki vključuje vse storitve javne uprave in tudi e-zdravje, e-volitve, e-davke ter še marsikaj. Estonski sistem vključuje več kot 600 storitev za državljane in 2400 za podjetja. Znanje in izkušnje so tam, žal pa manjka odločitev Slovenije. Zato nas bo kmalu zanesljivo prehitela tudi Estonija.

Ali je mogoče, da bi Slovenija tudi v gospodarstvu pokazala svetu svoje sposobnosti in osvojila nekaj najvišjih priznanj, podobno kot že desetletja dokazuje v športu? Ko začne neka športna panoga zaostajati, strokovnjaki analizirajo vzroke in izdelajo načrt, da bi postali najboljši. Zato bomo v športu zmagovali še naprej. Če ne znamo ugotoviti, kaj so glavni vzroki za gospodarsko zaostajanje Slovenije, pa poleg že načrtovanih pametnih ukrepov vlade dodajmo še dva, ki sta dolgoročno češkemu in estonskemu gospodarstvu dala pospešek: podvojimo finančni vložek v inovacije, razvoj in raziskave tako, da bo enak češkemu, in prekopirajmo celovito digitalizacijo javnega sektorja, kakršnega ima Estonija. V nasprotnem primeru bomo čez 30 let zadovoljno ugotovili, da si lahko kupimo še več štruc kruha, ter pri tem gledali v hrbet morda tudi Hrvate in Bolgare.

***
Dr. Saša Prešern, raziskovalec.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.