Kapital v gibanju: Slovenija privlači ali izgublja milijonarje?

V Sloveniji pogosto slišimo, da so bogataši »lopovi«, »ravbarji« ali da so do svojega premoženja prišli na nepošten način. Ta pogled, ki ga pogosto podpirajo zgodovinski predsodki in politična ideologija, je globoko zakoreninjen v naši družbeni zavesti. Toda, ali si Slovenija lahko privošči, da uspeh in premoženje obravnava kot nekaj negativnega?

Gospodarski razvoj potrebuje podjetnike, vlagatelje in inovatorje. Države, kot so Združene države Amerike, Nemčija ali Švica, uspešne posameznike vidijo kot gonilno silo napredka. Njihova podjetja ustvarjajo delovna mesta, njihove inovacije spreminjajo svet, njihovi davki pa polnijo državne blagajne. V Sloveniji pa se mnogi mladi talenti odločijo za odhod v tujino, saj jih doma pogosto ustavi birokracija in pomanjkanje spodbud.

Potreba po podjetnikih in investitorjih ne pomeni podpore brezvestnemu kopičenju bogastva, ampak spodbujanje ustvarjanja vrednosti. Slovenci smo znani po delavnosti in inovativnosti – od tehnoloških projektov do turizma. Zakaj ne bi teh potencialov nagradili?

Eden od ključnih izzivov je naš odnos do uspešnih posameznikov. Ko nekdo ustanovi uspešno podjetje, ga pogosto ne spremljajo pohvale, temveč zavist in poskusi razvrednotenja. Zakaj podjetnik ni cenjen tako kot vrhunski športnik? Oboji so rezultat talenta, vztrajnosti in dela, a družba prve pogosto obsoja, druge pa slavi. Ta razlika v dojemanju uspeha zavira podjetniško miselnost in inovacije.

Slovenija potrebuje sistemske spremembe, ki bodo spodbudile podjetništvo. Med nujnimi ukrepi so:

• znižanje davčnih obremenitev,

• poenostavitev birokratskih postopkov,

• večja finančna podpora startupom in inovativnim podjetjem,

• promocija podjetništva kot družbene vrednote.

Milijonarji zapuščajo določene države zaradi visokih davkov, politične nestabilnosti in gospodarskih negotovosti. Po poročilu Henley Private Wealth Migration Report 2025 so države z največjo izgubo premožnih posameznikov: Kitajska (‒15.200 milijonarjev), Združeno kraljestvo (‒9500 milijonarjev), visoke izgube zaznavajo tudi Indija, Rusija, Brazilija, Honkong.

Na drugi strani pa države, kot so Združeni arabski emirati, Avstralija in Singapur, privabljajo premožne posameznike z ugodno davčno politiko in stabilnim poslovnim okoljem: Združeni arabski emirati (+6700 milijonarjev), Avstralija (+5200), Singapur (+4200), ZDA (+2100) in Švica (+1800 milijonarjev).

Slovenija lahko iz teh primerov črpa inspiracijo in ustvari pogoje, ki bodo privlačni za podjetnike in vlagatelje.

Povprečna poraba milijonarjev kaže pomemben multiplikativni učinek na gospodarstvo. Če milijonar porabi na leto približno milijon evrov, to ob 22-odstotnem davku na dodano vrednost (DDV) pomeni 220.000 evrov prispevka v državni proračun na leto samo iz DDV. Če bi Slovenija privabila sto takšnih posameznikov, bi to pomenilo dodatnih 22 milijonov evrov na leto, pri tisoč milijonarjih pa kar 220 milijonov evrov. Ta dodatna sredstva bi lahko zmanjšala pritisk na obdavčitev prebivalstva in izboljšala javne storitve.

Bogastvo posameznikov ne pomeni revščine za družbo, temveč lahko pripomore k splošnemu napredku. Milijonarji so tisti, ki lahko investirajo v nove tehnologije, podpirajo lokalne skupnosti in postavijo Slovenijo na globalni zemljevid kot privlačno destinacijo za talente in kapital.

Poleg tega se moramo zavedati, da bodo prihodnje generacije težko dovolj produktivne, da bodo finančno vzdrževale sedanje pokojninske sisteme. Brez resnih reform na tem področju bo pritisk na javne finance vse večji.

Kako torej Slovenija lahko zagotovi trajnostni razvoj in uravnoteži solidarnost s spodbudami za produktivne posameznike? Odgovori na ta vprašanja bodo ključni za prihodnost našega gospodarstva in družbe.

***

Tomaž Erjavec, podjetnik, športnik, ljubitelj knjig in dialoga.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.