Kam bo EU peljala nova ekipa?

Konec je Junckerjevega mandata. Ljudem bo ostala v spominu bilanca, ki je drugačna od samohvale, ki jo je Juncker podal v svojem poslovilnem govoru. Neoliberalizem, ki ga prakticira evropska politika, je škodljiv in razdiralen za ravnovesje v družbi in za okolje, ugotavljajo mnogi ekonomisti, sociologi ter analitiki. Ursula von der Leyen, nova predsednica evropske komisije, obljublja bolj socialno Evropo, skrb za okolje ter varne meje pred nelegalno imigracijo. Ali je Ursula von der Leyen dovzetna za razmislek o drugačni ekonomiji, taki, ki bo odstranila škodljive rezultate neoliberalizma v EU in pokazala, da je možen tudi drugačen svet?


 

Kaj je šlo pri Junckerju najbolj narobe?

V Junckerjevem obdobju je z brexitom začela Evropska unija prvič razpadati. Junckerjeva komisija je kljub razkritju davčnih oaz dopuščala nadaljevanje »optimizacije« davkov znotraj EU in ni naredila nič učinkovitega, da bi jo ustavila. Odzivi komisije na ugašanje demokracije na Poljskem in Madžarskem so bili neučinkoviti. Mnoge je motilo, da je Juncker dajal prednost politiki in stranki ter pozabil na vladavino prava. Njegova komisija je bila slepa in gluha za preganjanje političnih aktivistov v Kataloniji.  Komisiji ni uspelo urediti zunanjih meja schengna, nasprotno, zameglila je južno mejo med Slovenijo in Hrvaško ter z odobritvijo vstopa v schengen odprla vrata za nove težave na mejah s Hrvaško, ki nima urejene nobene od svojih meja. Na severu je predlagala neizvedljivo mejo na Irskem. Junckerjeva komisija je tudi ves čas odobravala ustvarjanje notranjih meja v schengenskem območju, na primer med Slovenijo in Avstrijo.

Države imajo vse manj sredstev za delovanje zdravstva, pokojninskega sistema, raziskav in razvoja ter celotnega javnega sektorja, minimalne plače pa so ponekod pod pragom revščine. Katastrofalne posledice divjega in dereguliranega liberalizma so družbeno razslojevanje, uničevanje okolja in izogibanje davkom. Vse to ustvarja idealno okolje za različne populizme in evroskeptične politike. V času Junckerjeve komisije opažamo velik porast neofašističnih, neonacističnih, neoustaških in drugih skrajno desničarskih ekstremističnih gibanj in celo strank, ki poveličujejo medvojni kolaboracionizem ter negirajo grozote druge svetovne vojne. Te temne sile zdaj sooblikujejo Evropo.


 

Kam naj gre EU?

Ali bo Ursula von der Leyen prisluhnila številnim ekonomistom, ki pozivajo komisijo, naj končno ustavi škodljive učinke neoliberalizma. Piketty, Stiglitz, Varufakis, Rifkin in drugi pozivajo k drugačni obliki kapitalizma v EU. Opozarjajo, da neoliberalizem povzroča razslojevanje, družbena trenja, siromašenje množic, degradacijo okolja in zaton demokracije.

Nikoli še ni bilo gibanje za ekologijo v EU tako popularno in množično, kot je zdaj. Ali bo Ursula von der Leyen znala ta potencial uporabiti za dejanske spremembe? Na primer za zajezitev okoljskega in socialnega dampinga, ki jemlje delovna mesta v EU, ko korporacije selijo svoje »umazane« obrate v druge države. Ali bi EU lahko disciplinirala države, ki dopuščajo uničevanje okolja? Kako učinkovito ukrepati, ko predsednik Trump razglaša, da ZDA izstopajo iz pariškega sporazuma o podnebnih spremembah?
​
​Večdesetletno onesnaževanje okolja je vzrok za eno največjih katastrof tega planeta: v kratkem bo menda izumrlo 50 odstotkov vrst. Val navdušenja javnosti nad varovanjem okolja ji je lahko v prid pri brzdanju multinacionalk in držav, ki uničujejo naravo. Disciplinirati jih je mogoče le s pravimi korenčki in palico, saj morale in etike ne poznajo. Ali bo Ursula von der Leyen znala izbrati ustrezen korenček in palico za izvedbo in ne bo ostalo le pri obljubah o uvedbi evropskega zelenega dogovora?

Rusi so že pomagali uničiti zlo na svetu in v Evropi, to je med drugo svetovno vojno. Brez njih nam takrat verjetno ne bi uspelo premagati nacizma in fašizma ali pa vsaj ne tako. Čeprav je bil Zahod politično drugačen, se je znal združiti s Sovjetsko zvezo v doseganju skupnega cilja. Ali ni za EU in Rusijo danes podobna priložnost za skupno akcijo? Zdi se, da Rusi komaj čakajo na tesnejše sodelovanje z EU. Prav tako Kitajci. Ti potrebujejo novega trgovinskega partnerja in zaveznika. Ali si bo nova evropska komisija znala najti prave zaveznike?




 

Ali bomo slišali pravljice?

V novi komisiji bi potrebovali še vsaj dve Vestagerjevi, to je za okolje in za davčno politiko korporacij. Če je komisarka Vestagerjeva ena redkih svetlih zvezd prejšnjega obdobja, ki si je drznila stopiti na prste ameriškim korporacijam Apple, Microsoft, Google in Facebook, pa v EU do zdaj na področju optimizacije davkov in okolja ni bilo opaziti učinkovitih rešitev. ZDA znatno vplivajo na zunanjo politiko EU, hvalijo izstop Združenega kraljestva in podpirajo evroskepticizem ter skrajne desničarje, kar je ena glavnih globalnih groženj za EU, pravi Donald Tusk, predsednik evropskega sveta. Ali se bo EU uspelo pozicionirati v neodvisno politično globalno silo, ki bo bolje našla svoje interese v sinergiji z enakopravnimi partnerji?

Ursula von der Leyen ima kot mati sedmih otrok gotovo občutek za realnost. Verjetno ima tudi razvit občutek za diplomacijo, saj pri več otrocih naletiš na različne interese in konfliktne situacije, ki jih je nekako treba rešiti. Kot mati sedmih otrok ima verjetno tudi izkušnje s pripovedovanjem pravljic. Ali bo njena napoved o drugačni EU projekt, ki bo popravil smer plovbe evropskega Titanika, ali le nova pravljica? Težka naloga za nekoga, ki ni kapitan (to so voditelji držav članic), temveč le prvi oficir. Srečno.

***

Dr. Saša Prešern, raziskovalec.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.