Britanski glavobol Ursule von der Leyen

Bruselj – Konca težav Ursule von der Leyen pri sestavljanju nove evropske komisije še ni na obzorju in nemogoče je napovedati, ali bi lahko začela delati 1. decembra, zgolj z enomesečno zamudo.

Čeprav so bile težave pričakovane, nove dileme povzroča odločitev Združenega kraljestva, da v Bruselj ne bo poslalo svojega komisarja. Vsaka članica mora predlagati svojega kandidata in London k temu izrecno zavezuje zadnja odločitev o podaljšanju roka za brexit do (najdlje) 1. februarja. Glasnica Ursule von der Leyen Dana Spinant je nastali položaj opisala kot poseben, zapleten in izjemen, saj česa takega doslej še ni bilo. V štabu izvoljene predsednice sicer še preučujejo položaj, a vztrajajo pri začetku novega dela evropske komisije 1. decembra kot svojem cilju.


 

Brez britanskega člana

Vsi se želijo ogniti pravni negotovosti in izpostavljenosti, če bi nova evropska komisija začela delati brez britanskega člana. Bruselj je danes že sprožil postopek proti Londonu, ker da z neimenovanjem kandidata krši pravo EU. Odgovor pričakujejo do prihodnjega petka. Sprožitev postopka bi po eni od razlag dopuščala, da bi lahko evropska komisija bila izvoljena in začela delati. Zanesljivejša pot je videti rešitev iz lizbonske pogodbe, po kateri bi število komisarjev od 1. novembra 2014 moralo ustrezati dvema tretjinama števila držav članic. Ureditev dopušča prilagodljivost, saj lahko evropski svet s soglasjem določi končno število komisarjev.



Tako so leta 2009 odločili, da bo v evropski komisija vsaka članica še naprej imela svojega komisarja. Da bi se ognili zapletom glede Združenega kraljestva, bi evropski svet – sestavljajo ga voditelji članic – lahko odločil, da ima evropska komisija enega manj – 27 komisarjev. Združeno kraljestvo je že tako večkrat napovedalo, da bo pred brexitom konstruktivno in Uniji ne bo povzročalo težav pri njenem delovanju. Na Otoku so odločitev, da ne bodo poslali svojega komisarja, utemeljili s sklicevanjem na pravilo, po katerem v predvolilnem času ne bi smeli izpeljati imenovanj na mednarodne položaje.
 

Madžar v negotovosti

Manj zapleten je položaj pri treh novih kandidatih, ki so zamenjali »padle« kandidate. Romunka Adina-Ioana Vălean (transport) na zaslišanju ni imela težav in je hitro dobila parlamentarno odobritev. Nekaj zadržkov so imeli le zeleni in nacionalisti. Tudi francoski kandidat za »super« komisarja za notranji trg Thierry Breton je na koncu dobil široko podporo, čeprav se je moral spopadati z očitki glede njegovega menedžerskega dela za francosko digitalno korporacijo Atos. Poslancem je zagotavljal, da bo kot komisar nevtralen in ne bo dajal prednosti posameznim podjetjem.



Vsaj še nekaj dni pa bo v negotovosti madžarski kandidat za komisarja za sosedstvo in širitev Olivér Várhelyi. Na zaslišanju je moral poslušati številne očitke glede dela vlada Viktorja Orbána, s katero je bil kot stalni predstavnik Madžarske pri EU tesno povezan. Na vprašanje, denimo, kako bo lahko spodbujal delovanje pravne države v kandidatkah, če Budimpešta krši njena temeljna načela, je odgovarjal, da bo imel na položaju pred očmi interese celotne EU, ki ima jasna pravila glede tega. Várhelyi je odločen zagovornik širitve EU na Balkan.

Dovolj glasov za njegovo potrditev še ni bilo. Tako socialisti kot liberalci so zahtevali pisne odgovore na dodatna pisna vprašanja. Madžar bo moral na njih odgovoriti do ponedeljka.