Kako trdni so Fidesovi razlogi za stavko?

Stavka zdravnikov je zelo prizadela del bolnikov. Vendar večina zdravnikov spoštuje Hipokratovo prisego in ne zmanjšuje obsega svojega dela. V medijih krožijo vesti, da organizator stavke Fides – sindikat zdravnikov in zobozdravnikov nima dovolj članov, da bi izpolnjeval pogoj za reprezentativnost, to je deset odstotkov članov iz posamezne panoge, dejavnosti ali poklica.

Fides zahteva zelo velike dvige izhodiščnih bruto plač: za zdravnika brez specializacije in licence dvig z 2298 evrov na 3648 evrov, za zdravnika specialista s 3145 evrov na 6080 evrov, za novi delovni mesti starejšega zdravnika z 2907 evrov na 7495 evrov in za starejšega zdravnika specialista s 3401 evra na 8522 evrov!

Od oktobra leta 2022, ko so vlada in sindikati sklenili sporazum o uskladitvi osnovnih plač za 4,5 odstotka, do aprila lani so se plače zdravnikov in zobozdravnikov v povprečju zvišale za 4,46 plačnega razreda, kar na letni ravni pomeni 80,8 milijona evrov. Plače v tej plačni skupini so se povprečno zvišale za 16,77 odstotka (primerjava povprečja prvih osmih mesecev leta 2023 s povprečjem leta 2022). Če primerjamo povprečji prvih osmih mesecev leta 2023 in leta 2022, je bila povprečna mesečna bruto plača v zasebnem sektorju za 7,4 odstotka višja. V povprečju se je plača zdravnikov zvišala za 683 evrov. Večina zdravnikov in zobozdravnikov (36,17 odstotka od skupaj 7251) je uvrščenih v 59. plačni razred, kar znaša 4475 evrov osnovne bruto plače na mesec.

Povprečna izplačana zdravniška plača se je v zadnjem letu že zvišala za 29 odstotkov ali za približno 1100 evrov, mlajšim bolj kot starejšim. Po dogovoru o odpravi plačnega stropa, ki je določal, da lahko napredujejo do največ 57. plačilnega razreda v javnem sektorju, so 1. decembra 2023 zdravniki množično napredovali. Dodatni stroški v slovenskih bolnišnicah gredo zaradi napredovanj v milijone evrov. Samo v ljubljanskem Kliničnem centru se bo masa plač na leto zvišala za štiri milijone evrov. Sedemdeset odstotkov državljanov, plačnikov obveznih in prostovoljnih zavarovanj meni, da je stavka zdravnikov neupravičena. Predčasna uresničitev dogovora o zvišanju plač za eno skupino bi lahko sprožila nov stavkovni val.

Ministrstvo je primerjalo podatke o povprečni plači zdravnikov in zobozdravnikov v prvih osmih mesecih leta 2023, ko je znašala 4757,52 evra ob povprečni plači 2184,85 evra (razmerje 2,2). V povprečju se je plača zdravnikov po tej primerjavi torej zvišala za 683,53 evra oziroma 16,77 odstotka.

Kaj kažejo mednarodne primerjave

Novembra lani je izšel pregled OECD o zdravstvu (Health at a Glance 2023) s podatki iz leta 2022. Med članicami je 23 držav Evropske unije, tudi Slovenija. Čim bolj razvite so države, tem večji delež bruto domačega proizvoda (BDP) namenjajo za zdravstvo. Slovenija je leta 2022 zanj namenila 8,8 odstotka BDP, kar je v skladu z našo stopnjo razvitosti. Od primerljivih držav sta večji delež namenjali Portugalska (10,6 odstotka) in Češka (9,1 odstotka), enakega Latvija, vse druge države pa manj. Delež je večji, kot je bil kdajkoli pred covidom-19 – v času epidemije je začasno zrasel na 9,7 odstotka leta 2000 oziroma na 9,5 odstotka leta 2021.

Razmerje med plačami splošnih zdravnikov in povprečno plačo je bilo leta 2022 v Sloveniji 2,4. Enako razmerje je imela Španija, vse druge države so imele nižje razmerje plač; večje je bilo samo na Madžarskem (3,5). Pri plačah specialistov je Slovenija imela razmerje 2,5; enakega je imela Danska. Nižje razmerje so imele Belgija (2,4), Estonija (2,3), Švedska, Portugalska in Francija (2,2), Latvija (1,7) ter Poljska (1,4). Višje razmerje so imele Poljska, Italija in Grčija (2,6), Finska in Španija (2,7), Nizozemska (3,2), Irska in Nemčija (3,4) ter Madžarska (4,7). Delež zdravnikov specialistov je v Sloveniji s 76 odstotki precej nad povprečjem držav OECD (64 odstotkov).

Samozaposleni zdravniki imajo povsod višje plače kot zaposleni, vendar za Slovenijo o njih ni podatkov. Ob povprečni plači zdravnikov leta 2022, ki je znašala 4073,99 evra, in povprečni plači 2.023,92 evra (razmerje 2,0) lahko ocenimo razmerje dodatkov na 0,45-kratnik ali skoraj polovico osnovne plače. Med 50 najbolje plačanimi javnimi uslužbenci je bilo oktobra lani 48 zdravnikov. Vendar za Fides vse to ni dovolj – zgleduje se po Fideszu!

Kako obremenjeni so zdravniki

Slovenija je imela leta 2021 po podatkih OECD 3,3 zdravnika na tisoč prebivalcev, kar je manj od povprečja držav OECD (3,7). Precej višja razmerja, nad povprečjem OECD so med primerljivimi državami imele Portugalska (5,6), Litva (4,5), Češka (4,3). Hrvaška in Slovaška sta imeli razmerje enako povprečju držav OECD, malo več od nas (3,4 zdravnika na tisoč prebivalcev) so imele Poljska, Estonija in Litva. Povečanje razmerja v obdobju od leta 2011 do leta 2021 je bilo v Sloveniji med večjimi.

Sorazmerno nizko razmerje zdravnikov na tisoč prebivalcev nekoliko rešuje nadpovprečno številsko razmerje medicinskih sester in zdravnikov, ki je s 3,1 nad povprečjem držav OECD (2,5). Sestre so z 1,5-kratnikom povprečne plače nad povprečjem OECD. Njihove plače so se v letih 2010–2019 nadpovprečno povečevale za približno odstotek na leto, v zadnjih dveh letih pa rekordno med državami OECD – 17,3 odstotka na leto. V bolnišnicah je skupno število zdravstvenega osebja na tisoč prebivalcev v Sloveniji z 12,7 pod povprečjem OECD (15,4). Zato so nekoliko višje plače razumljive. Tudi pripravljenost, nadurno, dežurno, nočno in nedeljsko delo mora biti dodatno in bolje plačano.

Primerjava s plačami znanstvenikov in profesorjev

Nižje razmerje med plačami najvišje izobraženih poklicev in povprečnimi plačami je značilno za Slovenijo v zadnjem obdobju, ki so ga zaznamovale številne krize: finančna, bančna, zdravstvena, okoljska, energetska, vojna ter visoka inflacija. Med najvišje izobražene štejemo poleg zdravnikov še znanstvenike in univerzitetne profesorje, ki morajo imeti doktorat znanosti, podobno kot morajo zdravniki specialisti imeti specializacijo; pri znanstvenikih in univerzitetnih učiteljih traja študij z doktoratom in zahtevanimi objavami pred izvolitvijo v naziv docenta povprečno okoli 11 let, pri zdravnikih pa študij in specializacija tudi okoli 11 let.

Po podatkih dr. Matjaža Gamsa se je v obdobju 2002–2022 povprečna plača v Sloveniji več kot podvojila, zvišala se je za 106 odstotkov, z 982 evrov na 2023 evrov. V tem obdobju so se plače znanstvenikov zvišale za le okoli 70 odstotkov, plače visokošolskih profesorjev celo samo za 54 odstotkov. V bolnišničnem zdravstvu so se plače v tem obdobju povečale za 94 odstotkov (v letih 2020–2021 so celo presegle sto odstotkov). Zato je zahteva vlade po usklajevanju plačnega sistema, standardov in normativov, dopustov in tako dalje za vse poklice in dejavnosti upravičena.

Povzetek

Iz navedenega vidimo, da ni razloga, da Fides v svoji enajsti stavki po osamosvojitvi vztraja že sedmi teden. Dr. Matjaž Zwitter, predstojnik Katedre za medicinsko etiko in pravo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru ter član komisije za pravna in etična vprašanja Zdravniške zbornice Slovenije, je v Delu 17. februarja 2024 objavil etično analizo zdravniške stavke in ugotovil, da je stavka v nasprotju s kodeksom zdravniške etike.

Docentka dr. Zlatka Rakovec Felser je v Večeru zapisala: »Ko je razpadla skupna sindikalna organiziranost in so se pojavili ločeni sindikati za posamezne poklicne skupine v zdravstvu, še celo pa z agresivno pojavnostjo sindikata Fides in njenim takratnim voditeljem, je bilo nekdanjih sproščenih medosebnih odnosov in delovnega elana … pri nas konec. Konec pa ni bilo le nekdanje odprtosti, pogovorov … konec je bilo tudi medsebojnega zaupanja in spoštljivega odnosa, tako zelo pomembnega za ekipno delo.«

Velika večina zdravnikov se zaveda svoje odgovornosti in dela tako kot pred stavko. Javnost in politiki se seveda zavedamo zdravstvene krize in potrebe po reševanju perečih problemov v zdravstvu, ki niso niti preprosti niti lahki, zahtevajo pa veliko časa in sodelovanja za iskanje dobrih rešitev.