(GOSTUJOČE PERO) Kitajska namenja pozornost filipinski demokraciji

Aprila 2024 je tiskovni predstavnik nekdanjega filipinskega predsednika Rodriga Duterteja dejal, da so Filipini in Kitajska med letoma 2016 in 2022 sklenili nerazkrit »džentelmenski sporazum«. Kitajska naj ne bi izpodbijala obstoječega stanja v Zahodnofilipinskem morju, Filipini pa naj bi svojemu osebju in objektom v plitvini Ayungin pošiljali le osnovne potrebščine. Filipini zdaj postajajo pomemben akter v boju proti kitajskim strateškim ambicijam v regiji, saj je administracija predsednika Ferdinanda Marcosa mlajšega s pomorskimi spopadi in novo zakonodajo uveljavljala filipinske pomorske zahteve.

Država se ravno zdaj doma sooča tudi z manj znano, a enako resno grožnjo. Nedavni odmevni primer Alice Guo – nekdanje županje, obtožene podkupovanja, pranja denarja in vohunjenja – kaže, da so Filipini zaradi domače korupcije izpostavljeni kitajskim infiltracijam in zvijačam. Način, kako bodo Filipini obvladali ta izziv, lahko vpliva ne le na njihovo prihodnost, temveč tudi na širšo stabilnost jugovzhodne Azije.

Poleg agresivnih vojaških manevrov v okoliških morjih si Kitajska prizadeva tudi za strateške naložbe in subtilnejše oblike manipulacije, da bi filipinske voditelje (na vseh ravneh oblasti) prisilila v Kitajski prijaznejše delovanje. To je v skladu z njeno globalno strategijo pridobivanja vpliva z naložbami, usmerjenimi v elite drugih držav, tajnimi poslovnimi zavezništvi in gospodarskimi spodbudami. Ker se na Filipinih v letih 2025 in 2028 bližajo odločilne volitve, bo Kitajska skušala prijateljevati z vsemi, ki bodo odprti za njene predloge, ali kako drugače vplivati nanje.

Zaradi teh prizadevanj ni mogoče zanemariti možnosti, da bo filipinska vlada v prihodnosti prevzela kitajski model upravljanja ter državnega in množičnega nadzora. Takšna vlada pri zatiranju nasprotovanja ne bi uporabila le kitajskega avtoritarnega priročnika, temveč bi lahko izkoristila tudi njena sredstva in mednarodno politično podporo, da bi se izognila nadzoru in odgovornosti. Institucije, ki naj bi služile filipinskemu ljudstvu, bi postale sredstvo za spremljanje in omejevanje nasprotnikov in kritikov, Kitajska pa bi si zagotovila dragoceno oporo v jugovzhodni Aziji.

Kitajska je okrepila svoje informacijske operacije po vsem svetu, Filipine pa izkoristila kot poligon za preizkušanje taktik, namenjenih širjenju protiameriških zgodb in krepitvi prokitajskega razpoloženja. Na platformah, kot sta facebook in tiktok, prek katerih številni Filipinci spremljajo novice, kitajski profili širijo vsebine, ki vzbujajo dvom o filipinsko-ameriških odnosih in zmanjšujejo socialno zaupanje v filipinski družbi.

ZDA na področju kibernetske varnosti in programov za zaščito digitalnih pravic lahko onemogoči kitajske taktike vpliva. FOTO: Jam Sta Rosa/AFP

Z izkoriščanjem notranje nestabilnosti želijo kitajske vplivne operacije odvrniti pozornost filipinskih oblasti od kitajske agresije v okoliških morjih. Potencialni vir motenj je priprava na volitve v avtonomni regiji Bangsamoro v muslimanskem Mindanau (BARMM). Če bi se tamkajšnji mirovni proces ustavil, bi regija neizogibno zahtevala veliko več pozornosti in sredstev državne vlade.

Kaj lahko storijo? Čeprav ameriške naložbe ne dosegajo obsega kitajskih infrastrukturnih projektov na Filipinih, jim lahko zahodna strateška pomoč koristi, saj predstavlja alternativo kitajskemu modelu, ki temelji na dolgovih. Takšna strategija ne bi le podprla filipinske suverenosti, temveč bi okrepila tudi ameriško mrežo zavezništev na indopacifiškem območju.

Za preprečevanje kitajskega vmešavanja bi morale ZDA in njihove zaveznice usmeriti naložbe in podporo v uresničevanje petih prednostnih nalog. Ker korupcija ogroža nacionalno varnost, bi morali najprej financirati programe za zagotavljanje razkritja »dejanskega lastništva« (kdo je končni lastnik zasebnih podjetij), preglednosti dolga ter integritete postopkov javnih naročil in razpisov. S tem ne bi ustvarili le enakih konkurenčnih pogojev za vsa podjetja, marveč bi pomagali tudi zaščititi filipinske institucije in politične procese pred prikrito tujo manipulacijo.

Drugič, okrepiti morajo integriteto volitev. Dolgoročen nadzor nad volitvami lahko pomaga pri razkrivanju in preprečevanju prikritih tujih prizadevanj za vpliv in zlorabo sredstev ter zagotavlja preglednost tudi po volitvah. Če so ta prizadevanja za nadzor pod vodstvom državljanov dovolj podprta, lahko okrepijo občutek, da je postopek pošten, zaradi česar so volilne institucije bolj odporne proti zunanjim pritiskom.

Tretjič, filipinski zavezniki morajo zaščititi mirovni proces v BARMM, na primer s financiranjem pobud, ki krepijo lokalno upravljanje in varnostne institucije v regiji. Mirovnemu procesu in državi na splošno bi koristila večja informacijska varnost, vključno s ciljno usmerjeno podporo lokalnim pobudam za izboljšanje javne digitalne pismenosti na področju novic.

Poleg tega Filipini potrebujejo pomoč v boju proti kitajskemu nadzoru svojih državljanov in uradnikov. Podpora ZDA na področju kibernetske varnosti in programov za zaščito digitalnih pravic lahko onemogoči kitajske taktike vpliva in zagotovi večjo preglednost glavnih digitalnih platform.

Stabilni in demokratični Filipini so ključni za interese ZDA in regionalno varnost. Amerika in njene indopacifiške partnerice in zaveznice si morajo bolj prizadevati, da bi državi pomagale okrepiti odpornost proti kitajski agresiji ne le v njenih ozemeljskih vodah, temveč tudi v njeni politiki.

***

Adam Nelson, višji programski direktor za azijsko-pacifiško regijo pri Nacionalnem demokratičnem inštitutu.

May Butoy, predstavnica za Filipine pri Nacionalnem demokratičnem inštitutu.

Avtorske pravice: Projekt Project Syndicate, 2025, www.project-syndicate.org

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.