Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Gostujoče pero

(GOSTUJOČE PERO) Deložacija uporabnikov Doma na Krasu

Inšpekcijska odločba je pokazala na sistemsko težavo, ki jo je treba takoj odpraviti.
Selitev ljudi z oviranostjo iz institucij v skupnost je korak k spoštovanju njihovih človekovih pravic. FOTO: Leon Vidic/Delo
Selitev ljudi z oviranostjo iz institucij v skupnost je korak k spoštovanju njihovih človekovih pravic. FOTO: Leon Vidic/Delo
dr. Sonja Bezjak
20. 12. 2024 | 05:00
20. 12. 2024 | 07:39
7:37

Spoštovani predsednik vlade, dr. Robert Golob, predsednica državnega zbora, mag. Urška Klakočar Zupančič in minister za solidarno prihodnost, g. Simon Maljevac.

Z zaskrbljenostjo smo prebrali odločbo, ki jo je gradbeni inšpektor Inšpektorata Republike Slovenije za naravne vire in prostor naslovil na zavod Dom na Krasu, v kateri zahteva, da se v roku 24 ur šest stanovalcev izseli iz svojega doma v stanovanjski skupini v Solkanu. To se dogaja ljudem, ki so po več letih institucionaliziranega bivanja v zavodu končno dobili priložnost dostojnega življenja kot neodvisni in enakopravni pripadniki družbe. Odločitev za takojšnje prenehanje uporabe stavbe in posledično možnost deložacije je utemeljena s tem, da je uporaba stavbe, v kateri je stanovanjska skupina, neskladna z njeno klasifikacijo. Stavba je namreč klasificirana kot enostanovanjska, inšpekcijska odločba pa trdi, da bi morala biti klasificirana kot stanovanjska stavba za posebne družbene skupine.

Dr. Sonja Bezjak FOTO: Mavric Pivk
Dr. Sonja Bezjak FOTO: Mavric Pivk
Takšna odločitev je pravno nevzdržna, saj nesorazmerno posega v človekovo pravico do nedotakljivosti stanovanja, ki jo zagotavlja 36. člen Ustave RS. V ustavnopravnem smislu je stanovanje vsak prostor, v katerem človek upravičeno pričakuje zasebnost, njegov bistveni vidik pa je pravica bivanja, domovanja (Up-32/94, tč. 12). V tem smislu so tudi stanovanjske skupine dom tistih ljudi, ki v njih živijo.

Poleg tega inšpekcijska odločba čezmerno posega v pravico do zasebnosti, ki je varovana s 35. členom Ustave RS, v pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter doma po 8. členu Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP), v katere oblast lahko poseže le, če je to določeno z zakonom in je to nujno v demokratični družbi zaradi zaščite najbolj temeljnih družbenih vrednot, kot so državna varnost, preprečitev neredov ali kaznivih dejanj in podobno. Zgolj klasifikacija, ki nima vsebinske utemeljitve v ogroženosti stanovalcev, okoliških prebivalcev ali naravnega okolja, ne more biti podlaga za tako drastičen poseg v eno najbolj temeljnih človekovih pravic, predvsem pa zato, ker pravna praksa v zvezi s klasifikacijo stavb, ki so namenjene uporabi za bivanje v stanovanjskih skupnostih, ni enotna: klasifikacija v inšpekcijski odločbi se razlikuje od mnenja pristojnega direktorata za prostor in graditev ministrstva za naravne vire in prostor, ki vztraja pri stališču, da je objekt ustrezno klasificiran kot enostanovanjska stavba.

Stanovanjske skupine v Sloveniji obstajajo že več kot 30 let. Selitev ljudi z oviranostjo iz institucij v skupnost je korak k spoštovanju njihovih človekovih pravic, saj se po dolgih letih lahko sami odločajo o tem, kje in kako bodo živeli. Ni jim, na primer, več treba bivati v petposteljnih sobah z eno kopalnico na 50 ljudi, kjer ni zasebnosti, miru ali samostojnosti. Stanovanjske skupine so oblika bivanja, ki v nasprotju z bivanjem v zavodu človeku omogoča bolj neodvisno in dostojno življenje. So prostor zavetja, ki ga stanovalci lahko sami oblikujejo in kjer dobijo podporo, ki jim je prilagojena. Predvsem pa se ljudje z oviranostjo, ki živijo v stanovanjskih skupinah ali samostojnih stanovanjih, lahko lažje vključujejo v lokalno skupnost ter imajo življenje, kot ga imamo vsi. Težava, ki je nastala z odločbo gradbenega inšpektorata, pa jasno kaže na to, da država do zdaj ni zares poskrbela, da bi vsi ljudje z oviranostjo lahko živeli v skupnosti, zaradi česar mora več kot 4000 ljudi še vedno živeti v velikih institucijah. Tiste, ki pa živijo v stanovanjskih skupinah ali samostojnih stanovanjih – teh je približno tisoč, pa lahko očitno čez noč deložirajo z njihovega doma.

K pomembnemu koraku, da zagotovimo vsem ljudem z oviranostjo življenje v skupnosti, nas zavezujejo ključni mednarodni dokumenti, kot je Konvencija o pravicah invalidov. Konvencijo je Republika Slovenija ratificirala skupaj z Izbirnim protokolom že leta 2008 in določa, da morajo države podpisnice sprejeti vse potrebne ukrepe, da omogočijo uresničevanje pravice do življenja v skupnosti, vključno z osebno pomočjo, potrebno za življenje in vključitev v skupnost ter za preprečevanje osamljenosti ali izključevanja iz skupnosti. Vendar naša država na tem področju še vedno ne dosega zadostnih standardov in ne zagotavlja možnosti za uresničevanje pravic po konvenciji, za nekaterimi evropskimi državami pa zaostajamo celo za več desetletij.

Inšpekcijska odločba je pokazala na sistemsko težavo, ki jo je treba takoj odpraviti.

Ministrstvo za solidarno prihodnost mora takoj začeti reševati položaj na terenu tako, da se prepreči deložacija šestih stanovalcev stanovanjske skupine v Solkanu.

Pristojna ministrstva morajo brez odlašanja pripraviti zakonodajne spremembe, ki urejajo podporo v skupnosti.

Vlada in parlament morata sprožiti in sprejeti tudi druge spremembe zakonodaje, ki posredno vpliva na uresničevanje deinstitucionalizacije in zagotovitve podpore v skupnosti.

Sistemska ureditev tega področja bi pomenila odločilen korak k preselitvi ljudi iz institucij v skupnost in ljudem v skupnosti omogočila, da dobijo podporo tam, kjer živijo – na svojem domu. To bi uporabnikom stanovanjske skupine v Solkanu, ki jim grozi deložacija, tudi omogočilo, da ostanejo v svojem novem domu.

***

Poleg dr. Sonje Bezjak so pismo podpisali še: in sopodpisniki Dom na Krasu, Inštitut RS za socialno varstvo, Pravna mreža za varstvo demokracije, PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Katedra za duševno zdravje v skupnosti na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, Zavod Risa, Kralji ulice, YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Glas ljudstva, Slovenska filantropija, Danes je nov dan, Društvo Poglej, Mirovni inštitut, Zavod PIP, Informacijski center Maribor, Stanovanjski blok, Zavod BOB, Zadruga Zadrugator, IŠSP – Inštitut za študije stanovanj in prostora, Prostorož, Pekarna Magdalenske mreže Maribor, Društvo Organizacija za participatorno družbo, Anja Medved, dr. Vladimir Milošević, spec. psih., dr. Bojan Dekleva, dr. Mojca Mihelj Plesničar, dr. Rajko Muršič, Matjaž Pikalo, Beti Strgar, Andrej Rozman Roza, prof. dr. Tanja Rener, Daša Doberšek, doc. dr. Miloš Kosec, Elena Pečarič, Klavdija Poropat, Domen Retej, dr. Živa Humer, Bor Ravbar, prof. mag. Anja Planišček, Nika Kovač

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine