(GOSTUJOČE PERO) Izobrazba in dialog kot ključa do prihodnosti

Slovenija, podobno kot mnoge razvite države, stoji pred številnimi izzivi, ki bodo oblikovali našo prihodnost. Staranje prebivalstva, upad rodnosti, zmanjšanje plodnosti pri mladih, pa tudi vse večji stroški za ključne javne storitve, kot so šolstvo, zdravstvo in pokojnine, zahtevajo temeljit razmislek o tem, kako naj se organiziramo kot družba. Čas je, da premislimo in na novo oblikujemo družbeno pogodbo med kapitalizmom in socializmom. Ta naj temelji na realnih podatkih, iskrenem dialogu in izobrazbi.

Kapitalizem, kljub svojim pomanjkljivostim, igra osrednjo vlogo pri ustvarjanju bogastva in gospodarske rasti, kar omogoča financiranje javnih storitev. Brez produktivnega gospodarstva, ki ustvarja delovna mesta, inovacije in dodano vrednost, je financiranje teh storitev, vključno z izobraževanjem, zdravjem in socialno varnostjo, praktično nemogoče. Povprečen delavec s svojo plačo in prispevki ne more pokriti niti stroškov izobraževanja enega srednješolca, ki znašajo približno 4000 evrov na leto, kaj šele vseh drugih storitev, ki jih zagotavlja država.

V tem smislu moramo razumeti, da kapitalizem ustvarja sredstva, ki jih socialni sistemi redistribuirajo v obliki socialnih ugodnosti in dostopa do javnih dobrin. Kapitalizem in socializem morata delovati skupaj: kapitalizem ne služi zgolj ustvarjanju bogastva za peščico, temveč prispeva k širši blaginji in stabilnosti družbe kot celote, medtem ko socializem zagotavlja, da ta blaginja ni omejena le na nekaj privilegiranih.

Socializem ima ključno vlogo pri zagotavljanju, da se bogastvo pravično razdeli, da imajo vsi dostop do temeljnih storitev, kot so izobraževanje, zdravstvo in pokojnine. Socialni sistemi zagotavljajo, da tisti, ki se znajdejo na robu, niso prepuščeni samim sebi. Socializem ni le porazdelitev sredstev – zagotavlja stabilnost in družbeno varnost, ki omogoča dolgoročni razvoj skupnosti.

To je torej lahko ključna točka nove družbene pogodbe: kapitalizem in socializem ne moreta delovati ločeno ali v nasprotju, temveč se morata dopolnjevati in vzajemno podpirati. Kapitalizem ustvarja vrednost, socializem pa zagotavlja, da je ta vrednost pravično porazdeljena in dostopna vsem. Sinteza obeh sistemov je nujna, če želimo ohraniti stabilno in pravično družbo, v kateri se bogastvo ne le ustvarja, ampak tudi odgovorno in pravično razporeja.

Ključ do uspeha nove družbene pogodbe je odprt in iskren dialog, ki temelji na dejstvih in ne na ideoloških skrajnostih. Potrebujemo resne podatke o tem, kakšni so dejanski stroški javnih storitev, kakšen je ekonomski izkupiček kapitalizma in kakšne dolgoročne demografske trende lahko pričakujemo. Na primer, pri razpravi o zdravstveni reformi moramo upoštevati tudi izzive, s katerimi se spoprijema centralno voden zdravstveni sistem. Kot poudarja ekonomist Thomas Sowell, centralizacija pogosto povzroča daljše čakalne vrste, kar lahko na dolgi rok spodbudi privatizacijo zdravstva. Šele takrat, ko bomo razumeli realnost, se bomo lahko izognili nevarnosti demagogije in populističnih rešitev, ki na dolgi rok ne prinašajo stabilnosti.

Pri tem dialogu morajo sodelovati vsi ključni deležniki – vlada, gospodarstvo, sindikati, akademska skupnost in civilna družba. Potrebujemo celovit pristop, kjer vsi sodelujejo pri ustvarjanju rešitev, ki temeljijo na medsebojni odgovornosti. Kapitalizem in socializem ne smeta biti obravnavana kot nasprotnika, ampak kot nujna partnerja pri oblikovanju naše prihodnosti. To pomeni, da moramo biti pripravljeni na iskren pogovor o vprašanjih, kot so dostopnost zdravstvenih storitev, reforma pokojninskega sistema in financiranje izobraževanja.

Izobrazba je osrednji steber, ki podpira vsako družbeno pogodbo. Boljša izobrazba omogoča višjo produktivnost, boljše zaposlitvene možnosti in večjo inovativnost. Vendar pa izobrazba ni samo sredstvo za gospodarski uspeh, je tudi temelj za širšo družbeno zavest in odgovornost. Izobraževanje oblikuje posameznikove vrednote, pogled na svet in sposobnost kritičnega mišljenja. Dostop do kakovostnega izobraževanja mora biti pravica vsakega posameznika, ne glede na njegov družbeni ali ekonomski položaj.

Hkrati pa moramo razmišljati o tem, kako izobraževalni sistem pripraviti na izzive prihodnosti. To vključuje večjo povezanost med izobraževanjem in trgom dela, spodbujanje podjetništva in inovativnosti ter razvoj kritičnega mišljenja, ki je bistveno za razumevanje kompleksnosti sodobne družbe. Kapitalistični sistem mora vlagati v izobraževanje, saj je to dolgoročna naložba v prihodnost, socializem pa mora zagotoviti, da ostaja ta izobrazba dostopna za vse.

Nova družbena pogodba med kapitalizmom in socializmom ni zanikanje ene ideologije na račun druge. Gre za iskanje ravnovesja, ki omogoča, da kapitalizem ustvarja bogastvo, medtem ko socializem zagotavlja pravičnost in dostopnost tega bogastva vsem. Ta nova pogodba mora temeljiti na podatkih, dialogu in izobrazbi.

V Sloveniji smo danes na prelomni točki. Pred nami so izzivi, ki jih ne bomo mogli premagati brez sodelovanja, razumevanja in odprtosti za spremembe. A to ni naloga zgolj politike ali gospodarstva – to je naloga vsakega posameznika. Vsak od nas lahko prispeva k temu dialogu s prevzemanjem odgovornosti za svoja dejanja, z ozaveščanjem o tem, kako naše odločitve vplivajo na družbo, in z aktivnim sodelovanjem pri oblikovanju naše prihodnosti.

Če bomo sposobni graditi novo družbeno pogodbo, ki bo temeljila na izobraževanju, dialogu in skupnem dobrem, bomo ustvarili trajnostno prihodnost, kjer bosta kapitalizem in socializem delovala v simbiozi – zagotavljala blaginjo, pravičnost in dostojno življenje za vse.

***

Tomaž Erjavec, podjetnik, športnik, ljubitelj knjig in dialoga.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.